Prispevki

Minister Pikalo opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v Bruslju v razpravi o preprečevanju antisemitizma opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom ter izpostavil ključno vlogo izobraževalnega sistema pri preprečevanju širjenja sovraštva. Holokavst ne sme biti le zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas, je še poudaril minister iz vrst SD. Ministri EU za izobraževanje so danes na pobudo avstrijskega predsedstva razpravljali o preprečevanju antisemitizma, tudi v kontekstu nedavnega antisemitskega napada v sinagogi v ameriškem Pittsburghu.

Izobraževanje ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu, je po zasedanju poudaril avstrijski minister za izobraževanje Heinz Fassmann. Pojasnil je, da so razpravljali o orodjih, ki so pri tem na voljo v izobraževalnem sistemu. Slovenski minister Pikalo pa je v razpravi poudaril, da imajo vse evropske družbe problem, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka in nedefinirana, zato se dogaja cela vrsta odklonskosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba v izobraževalnem sistemu storiti vse za zagotovitev še več proaktivnosti pri preprečevanju širjenja sovraštva do kogar koli drugačnega. “Politike in pristopi morajo biti tu posebej občutljivi in posebej proaktivni, kajti ne sme se nam zgoditi, da se nam ponovi katera koli od zgodovinskih situacij, v katerih smo bili,” je opozoril Pikalo.

Slovenija po ministrovih besedah igra dejavno vlogo, na primer 50 učiteljev na leto odhaja v Izrael v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa. Izpostavil je tako kurikularne kot ekstrakurikularne dejavnosti, ki krepijo demokratično zavedanje. Iz razprave ministrov je bilo po Pikalovih besedah jasno, da moramo biti zelo občutljivi glede vprašanj holokavsta, ki ne sme biti samo zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas.

V kontekstu vprašanja sovražnega govora je minister danes v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi poziv predsednika vlade državnim podjetjem k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor. Pikalo je izpostavil, da poziv k premisleku podpira. “V katero smer se bo stvar iztekla, niti ni pomembno sedaj,” je še dejal in poudaril, da ni nihče nikogar pozival h kakršnim koli dejanjem, temveč gre za poziv k premisleku.

Ministri iz članic unije z evropskimi šolami se bodo drevi sestali z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem, s katerim bodo razpravljali o financiranju teh šol in najemanju učiteljev ob brexitu in po brexitu. Jeseni se je tudi v Ljubljani odprla akreditirana evropska šola, v kateri je trenutno dvanajst učencev, zato se bo večerje z Oettingerjem udeležil tudi Pikalo.

Ministri so sicer v Bruslju razpravljali tudi o mladinskih temah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako čim bolje izvajati novo evropsko strategijo za mlade oziroma jo narediti življenjsko. Pikalo je ob tem izpostavil novost v vladnem svetu za mladino, v katerega so prvič z vladne strani imenovali ministre, ki bodo poslej hodili na vladni svet ter bodo tako dovzetnejši za probleme in izzive mladinskega sektorja v Sloveniji.

Evropski ministri so razpravljali tudi o viziji evropskega izobraževalnega prostora do 2025, ki jo je pred enim letom razgrnila Evropska komisija. Ta med drugim vključuje idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz. Slovenija kot država, ki želi biti v jedru EU, želi biti povezana tudi na izobraževalnem področju, je dejal Pikalo, a ob tem spomnil, da je izobraževalna politika vedno nacionalna. Ob tem je povedal, da sta do njega že prišli dve pobudi dveh univerz za sodelovanje na evropski ravni, ter izpostavil, da so slovenske univerze zanimive za to sodelovanje in da na ministrstvu to povezovanje podpirajo.

Židan na srečanju kmetijskih ministrov EU za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se sestali v Bratislavi na neformalnem zasedanju Sveta EU pod predsedstvom Slovaške. Tema tokratnega zasedanja je bila »krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano«. Razprava je bila postavljena v kontekst številnih iniciativ, tako na ravni EU kot nacionalni, za čimprejšnjo ureditev tega področja, Slovaška pa je večjo poštenost v prehranski verigi uvrstila med glavne prioritete predsedstva. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril, da je pomembno, da se ugotovijo in odpravijo nepoštene poslovne prakse v agroživilski verigi, s ciljem vzpostavitve enakopravnejših odnosov med pridelovalci, dobavitelji in distributerji živilskih proizvodov, čemur Slovenija že več let namenja posebno pozornost.

Čeprav ima že 20 držav EU posamezne prakse za večjo poštenost v prehranski verigi, je kmet pogosto še vedno zelo šibek člen, je ob koncu neformalnega srečanja ministrov v Bratislavi izpostavil slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. S kolegi so se zato pogovarjali predvsem o tem, kako na evropski ravni zaščititi kmeta in mu povečati pogajalsko moč. Kot je povedal Židan, gre za prioritetno temo, ker se je v zadnjih dveh letih pokazalo, da v primeru krize na področju prehrane, breme nosi samo kmet. “Ko se cene nižajo, se znižajo pri kmetu, medtem ko maržo ali dobiček pri industriji ter trgovini kriza enostavno ne doseže. Takšno stanje je ob dejstvu, da je evropska kmetijska politika pomembna, da želimo ohraniti in razvijati kmetijstvo in da na ta način uporabimo več kot 60 milijard evrov tudi davkoplačevalskega denarja letno, postalo nevzdržno in zato na več krajih iščemo rešitev,” je izpostavil minister iz vrst SD.

Slovenija je sicer po Židanovih besedah neke vrste pionir na področju urejanja razmer. “Mi smo že pred nekaj leti uvedli prostovoljni kodeks, ki je sicer dal spodbudne rezultate v obliki neto cen, a ker končni rezultat ni bil popolnoma zadovoljiv, smo šli v zakonodajne spremembe,” je dejal minister in izpostavil uvedbo varuha v prehranski verigi. “Predpisali smo tudi krajše plačilne roke za prehransko verigo in prepovedali nedovoljene prakse, ki so se dogajale znotraj prehranske verige,” je dodal Židan.

Po naši poti je šlo še 19 drugih držav, tako da ima že 20 držav EU posamezne prakse, s katerimi želi povečati poštenost v verigi. Kljub temu je treba to po besedah Židana urediti tudi na evropski ravni. Židan je s srečanjem ministrov zadovoljen, saj se je večina strinjala, da je treba stvari regulirati na ravni EU. Med drugim se bodo zavzeli za omejitev ali razbitje monopolov tam, kjer ti so, aktivno pa bodo posegli tudi v eno večjih nevarnosti, to je po Židanovih besedah akcijska prodaja hrane. “Ta je na policah dostopna po nedostojnih prodajnih cenah, ki ne pokrijejo niti osnovnih proizvodnih stroškov,” je poudaril Židan, ki je izrazil tudi prepričanje, da bodo ministri EU našli rešitve, ki bodo izboljšale položaj kmeta.

Židan z ministri EU v Amsterdamu o izzivih nove kmetijske politike

“Dosedanja evropska kmetijska politika, ki se je začela pred 50 leti, se je ukvarjala s premalo in predrago hrano, sedaj pa je hrane preveč, je kakovostna in izrazito podcenjena, zato je marsikatero kmetijo to pripeljalo na rob preživetja,” je po koncu neformalnega zasedanja ministrov za kmetijstvo članic EU povedal minister mag. Dejan Židan. Ministri so v Amsterdamu spregovorili na temo Hrana prihodnosti, prihodnost hrane. Kmetijstvo v EU se sooča z velikimi izzivi in spremembami družbeno gospodarskega in socialnega okolja. Pričakovanja družbe, kaj vse mora kmetijstvo zagotoviti, so vse večja in bistveno presegajo zgolj pridelavo zadostnih količin hrane.

Potrošnika vse bolj zanima tudi, na kakšen način je hrana pridelana, ni mu vseeno, kdo jo pridela in kako pri tem dela z živalmi oziroma koliko škoduje okolju. Družba tudi vse bolj pričakuje, da se hrana prideluje v lokalnem okolju ter s tem prispeva h ohranjanju delovnih mest na podeželju in hkrati zmanjšuje transportne poti. Kot je ocenil Židan, je v Amsterdamu v ponedeljek in danes potekala prva resna razprava o novi kmetijski politiki. “Zavedamo se, da se je dosedanja kmetijska politika počasi preživela. Hrane je preveč, je zelo kakovostna in izrazito podcenjena, marsikatero kmetijo je to pripeljalo na rob preživetja, veliko je tudi tragičnih zgodb na tem področju,” je poudaril Židan.

Povečati je treba zaupanje med potrošniki, družbo in kmetijstvom ter prepoznavnost večnamenske vloge kmetijstva. Izpostavil je, da Slovenija pri oblikovanju nove kmetijske politike vztraja pri podpori kmetijam na območjih, kjer je težje kmetovati, podpori okoljskim kmetijskim praksam, zlasti pa da bo treba znotraj prvega stebra (neposredna plačila) več denarja nameniti za zavarovanje tržnih tveganj, saj se cene izrazito spreminjajo, vse več pa je tudi posledic podnebnih sprememb.

“Francija je opozorila, da je treba vzpostaviti obvezno zavarovanje za tržna in klimatska tveganja. Neposredna plačila bi zmanjšali, razlika v sredstvih pa bi se namenila za zavarovanja,” je dejal slovenski minister Židan in dodal, da bomo v Sloveniji naredili posebne analize, kako ohraniti družinski tip kmetovanja. Židan je opozoril, da se Evropa trenutno ne zna odzvati na mlečno krizo in da državne pomoči posameznih držav članic v tej krizi samo poglabljajo razlike med kmeti v posameznih državah. Ministri pa da so si bili enotni, da ukrepanje na tem področju ne more biti na ramenih posameznih držav. Zaključni dokumenti nove kmetijske politike se bodo sprejemali leta 2019, že kakšno leto prej pa morajo imeti posamezne države oblikovana svoja stališča.

Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih

Ministri Evropske unije pristojni za kmetijstvo so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju Sveta EU, ki se ga je udeležil slovenski minister mag. Dejan Židan. Na njem so obravnavali krizne razmere v kmetijskem sektorju, še posebno v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Ministri so po dolgi razpravi dogovorili, da bodo predlagane rešitve poskušali doreči na strokovni ravni ter doseči dokončno politično soglasje na neformalnem zasedanju ministrov EU naslednji torek v Luksemburgu. Minister Židan je pozdravil napore Evropske Komisije za iskanje rešitev iz krize, ki je sicer po besedah ministra ni povzročil kmetijski sektor, čeprav posledice krize najbolj čuti ravno kmet in živilska industrija.

Izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli popoldan z razpravo o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč kmetom. Sveženj je predstavil podpredsednik Komisije Jyrki Katainen, sveženj pa je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov.

Komisija predlaga ciljno pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju, podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso. Komisija je predlagala tudi povečanje proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016 in krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU na tretje trge. Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige pa je Komisija predlagala vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov.
 
Slovenija pozdravlja sklic izrednega Sveta za kmetijstvo, saj meni, da je razprava o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu nujna. Minister mag. Dejan Židan je glede predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije dejal, da je še nedodelan, predlaganih pa je bilo več ukrepov za rešitev nastalih razmer, ki so predvsem posledica podaljšanja omejevalnih ukrepov na trg Ruske federacije, odprava mlečnih kvot in slabitve povpraševanja v Aziji.

Sicer pa minister Židan pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila dva slovenska predloga, ki sta bila dobro sprejeta, in sicer za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah. Izpostavil pa je tudi pomen promocije na notranjem trgu, ki bi lahko bila ucinkovit ukrpe poleg promocije na tretjih trgih. Glede razreza sredstev pa je minister po zasedanju dejal, da 500 milijonov evrov ne bo šlo iz kriznih rezerv EU, temveč iz tistega dela evropskega proračuna, ki se polni z dajatvami, vendar podroben razrez za zdaj ni znan.
 
Po oceni ministra naj bi šlo za neposredno finančno pomoč proizvajalcem mleka več kot 300 milijonov. Odprava mlečnih kvot aprila letos je povečala proizvodnjo. Slovenija je po ministrovih besedah med državami, kjer proizvodnja mleka narašča hitreje, približuje se 3 odstotkom, medtem ko je povprečje v EU trenutno 0,8 odstotka. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. To po besedah ministra pomeni, da krize ne čutijo vsi in da ni solidarnosti.
 
Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv v slovenski trgovinski bilanci s kmetijski proizvodi občutiti še v sektorju prašičjega mesa. Zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je Ruska federacija uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu na trg Ruske federacije, se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27 %, od tega prireja mleka okoli 15 %, perutninarstvo okoli 8 %, prašičereja dobre 4 %, sadjarstvo med 5 % in 8 %, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta).

Židan: Kmetijski ministri EU na zasedanju v Bruslju tudi o GSO in razmerah na trgu prehrane

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, med njimi slovenski minister mag. Dejan Židan, so na tokratnem zasedanju Sveta EU obravnavali vrsto pomembnih vsebin. Komisija je podala informacijo glede nadaljnjih korakov pri obravnavi zakonodajnega predloga, ki združuje obstoječi šolski shemi za sadje in zelenjavo ter za mleko. Slovenski kmetijski minister Židan je pozval k pripravi poenostavitve šolske sheme mleka. “To bi nam omogočilo, da damo dodatne količine mleka šolarjem in s tem ugodno vplivamo na prehranjevalne navade, hkrati pa s trga umaknemo del mleka,” je minister pojasnil za medije v Bruslju.

Zasedanje ministrov EU 1

Minister Židan je opozoril tudi na težavo hitrega padanja cen pri svinjskem mesu. Gre sicer za težavo, tako Židan, ki je v nekaterih državah bolj prisotna kot v Sloveniji, ki je nedavno izvedla pomembno akcijo označevanja svinjskega mesa in ugotovila kar nekaj primerov, ko skušajo tuje meso označiti kot slovensko. Če omenjeno težavo odpravljamo sami, pa na slovenski trg prihajajo meso in mlečni izdelki po neobičajno nizkih cenah, ki so celo nižje od cen v državah, od koder ti proizvodi prihajajo. “To lahko označimo kot predatorsko dejanje in Evropsko komisijo sem pozval, da državam članicam predstavi ukrep, kako naj proti takšnim praksam ukrepamo,” je dejal Židan. Težave na trgu prehrane so bile izpostavljene predvsem v luči nedavne odločitve Rusije, da za eno leto podaljša prepoved uvoza nekaterih kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU.

Zasedanje ministrov EU 2

Minister Židan pričakuje tudi težave pri sadju, zlasti pri jabolkih. Slovenija je tako pozvala, da se pri pripravi reševalnega paketa za to področje ne upoštevajo le države, ki izvažajo v Rusijo, temveč tudi države, ki jih ruski ukrepi posredno prizadenejo. “Lani smo denimo izvajali ukrep, ko smo s trga umaknili 3000 ton sadja in ga pomemben del namenili humanitarnim organizacijam,” je povedal Židan. Komisija je na zasedanju kmetijskih ministrov predstavila tudi ugotovitve iz pregleda postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO) ter predlog uredbe, ki naj bi državam članicam dal možnost prepovedi oz. omejitve uporabe gensko spremenjene hrane in krme. Predstavljeni predlog je po Židanovih besedah zelo slab, nedodelan in države potiska v nejasen položaj. Ministri so zato komisijo pozvali, da ga izpopolni.

Zasedanje ministrov EU 3

Minister Židan je kolege v Bruslju tudi obvestil o mednarodni ministrski konferenci, ki jo na temo kmetovanja brez GSO 21. avgusta pripravlja Slovenija. “Vesel sem, da se je vabilu na konferenco že odzval predsedujoči, luksemburški kmetijski minister, prav tako je udeležbo že potrdilo več ministrov,” je povedal in dodal, da je v Bruslju predstavil tudi rezultate mednarodne konference o gozdovih, ki je maja potekala v Sloveniji in katere ključno sporočilo je, da moramo skrbeti za gozdnatost. Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki prvič poteka pod predsedovanjem Luksemburga, so se ministri sicer seznanili tudi s programom oz. prednostnimi nalogami predsedujoče države članice v drugi polovici leta 2015.

Zasedanje ministrov EU 4

Več o tokratnem zasedanju Sveta ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, na povezavi: http://skrci.me/K5A07

Židan do konca junija pričakuje dogovor o ekološki uredbi v vseh državah članicah EU

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pričakuje, da bodo resorni ministri EU še do konca junija, ko se izteče latvijsko predsedstvo, dosegli dogovor, v skladu s katerim v ekološki hrani, ki se prodaja v EU, ne bodo dovoljene nobene prepovedani snovi. V Sloveniji to že velja, v nekaterih drugih članicah pa ne.

“Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so danes v Rigi zaključili dvodnevno neformalno srečanje, ki je bilo ekološko obarvano. Iskali so namreč rešitve, s pomočjo katerih bi do konca junija oz. zaključka latvijskega predsedovanja sklenili kompromis o skupni ekološki ureditvi na ravni EU,” je za slovenske medije povedal minister Židan. “Opažamo, da v večini držav ekološka pridelava narašča. Evropska ekološka hrana ima enoten znak, težava pa je v tem, da imajo posamezne države različne kriterije, kaj je ekološka hrana in kaj ni,” je pojasnil minister iz vrst SD.

Nekatere države imajo zelo stroge kriterije; v Sloveniji denimo velja ničelna toleranca do nedovoljenih snovi v ekološki hrani. “To v praksi pomeni, da kateremukoli kmetu, pri katerem najdejo prepovedane snovi, takoj odvzamejo certifikat, nekatere druge države pa so glede tega precej bolj liberalne,” je povedal Židan. Članice se zato že nekaj mesecev pogajajo, kako priti do enotnih standardov. “Smo zelo blizu. Dogovorili smo se, da bo naslednje zasedanju kmetijskih ministrov EU čez dva tedna v Luksemburgu trajalo tako dolgo, dokler se dokončno ne dogovorimo in ‘zapremo’ ekološke uredbe,” je dejal slovenski kmetijski minister.

Ker vedno več držav zastopa stališče, da je nujna ničelna toleranca, Židan verjame, da kompromisa o morebitnih minimalnih pragovih za nedovoljene snovi v ekološki hrani, kar predlagajo nekatere države, ne bo in da bo na koncu obveljalo to, da ekološka hrana ne sme vsebovati nedovoljenih snovi. Poleg tega je odprto še vprašanje, kako pogosto nadzorovati kmetije, trgovske verige in tiste, ki izvajajo transport.

“Mi zastopamo stališče, ki je usklajeno s slovenskimi kmeti, da je treba nadzor izvesti enkrat letno. Stalen nadzor je koristen za pridelovalce, po drugi strani pa tudi poveča zaupanje potrošnika do ekološke hrane,” je pojasnil Židan. V Sloveniji je v ekološko kmetovanje vključenih vedno več kmetijskih gospodarstev. Leta 1999 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 300 kmetijskih gospodarstev, zdaj pa je teh kmetij že več kot 3000. K temu je po ministrovem mnenju prispevala tudi skupna kmetijska politika.

Minister Dejan Židan se je ob robu zasedanja z madžarskim kolegom Sandorjem Fazekasem dogovoril tudi, da bosta Slovenija in Madžarska pred mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom Agra, ki bo avgusta tradicionalno potekal v Gornji Radgoni, v Sloveniji organizirali ministrsko srečanje na temo Evrope brez gensko spremenjenih organizmov. Na njem pričakujeta tudi luksemburškega ministra za kmetijstvo Fernanda Etgena, ki bo takrat predsedoval kmetijskim ministrom EU, in številne druge visoke goste.