Prispevki

ZD NOVO MESTO

Dr. Milena Kramar Zupan: “Zdravstvo, poleg sanacije za nazaj, potrebuje sistem za naprej.”

Vlada je na predlog ministrice za zdravje sprejela Interventni zakon za sanacijo bolnišnic. Le-te so imele lani skupaj kumuliranih izgub za skoraj 170 milijonov evrov. Zakon predvideva pokritje približno 80 odstotkov nakopičenih izgub bolnišnic v skupni vrednosti 136 milijonov evrov. Čeprav je interventni zakon dobrodošel, saj bo prinesel nekaj prepotrebnega dodatnega denarja v shirano zdravstvo, pa zdravstvo potrebuje predvsem trden sistem financiranja zdravstvenih storitev za naprej.

Naše zdravstvo ima veliko težav, ki se sistemsko ne rešujejo že najmanj zadnjih 15 let. V zadnjih desetih letih se je zvrstilo deset zdravstvenih ministrov, v povprečju je bil skoraj vsako leto nov minister za zdravje. Še najdalj je na ministrskem položaju sedanja ministrica Milojka Kolar Celarc, tri leta, ki pa je bila tudi že dvakrat interpelirana. Tako ne čudi, da je zdravstveni sistem v takem razsulu, saj se prepotrebna modernizacija zdravstva in sistemski zakoni vztrajno odmikajo v prihodnost.

Največja težava zdravstva je še vedno podfinanciranost sistema. Pritisk pacientov na zdravstvo je vse večji zaradi staranja judi, na drugi strani pa zdravstvo zelo draži razvoj medicinske in farmacevtske stroke. Zdravstvo je ena najbolj hitro rastočih tehnoloških panog. Zelo hitro se razvijajo nove tehnologije in metode zdravljenja, nova draga zdravila. In namesto, da bi tem dejstvom, ki dražijo zdravstvo, sledilo tudi ustrezno financiranje dejavnosti, pri nas ravnamo ravno obratno.

Po kriznih letih 2009 – 2014, ko je bilo zdravstvu odvzetih preko znižanja cen zdravstvenih storitev, neplačanih realiziranih zdravstvenih storitev, 1,7 milijard evrov, so bile cene letos, s 1. januarjem 2017 ponovno znižane na raven iz leta 2014. In to kljub temu, da so se zakonsko določene obveznosti iz naslova plač zaposlenim povečale za več kot 10 odstotkov.

Financiranje našega zdravstva je odvisno od plačilne sposobnosti zdravstvene blagajne in ne od dejanskih potreb ljudi oziroma zdravstvenih zavodov. Le- ta vsako leto razdeli zdravstvenim zavodom toliko denarja, kot se ga nateče v blagajno, saj mora poslovati uravnoteženo, torej brez izgub.

Zdravstvena blagajna v zadnjem desetletju ni sposobna zagotavljati zakonsko določenih obveznosti, naložene javnim zdravstvenim zavodom. V ceni zdravstvenih storitev zavodi nimajo pokritih vseh stroškov dela, predvsem tistih, ki so zakonsko določeni. Tudi preseženih programov, ki jih bolnišnice naredijo zaradi potreb ljudi, jim blagajna ne plačuje. Zato bolnišnice vztrajno poslujejo z izgubami.

Poleg tega so javni zdravstveni zavodi slabo upravljeni in vodeni, saj delujejo po preživetem Zakonu o zavodih, ki so za sodobni kapitalistično tržni sistem popolnoma neprimerni. Tudi zdravstvena mreža je neprimerna, saj le ta že dolgo ne odraža dejanskih potreb ljudi. Dodatno so jo erozirale in vnašale vanjo anarhijo nesistemsko, netransparentno, po domačijsko podeljevane koncesije.

Problemov in izzivov je v zdravstvu veliko. Dejstvo je, da brez dodatnega denarja za zdravstvo ne bo šlo. Potrebne pa so tudi druge spremembe v zdravstvu, predvsem modernizacija upravljanja in vodenja in racionalno, optimalno in varno postavljena mreža ter posodobljeni standardi za financiranje posameznih dejavnosti.

Predsednica Sveta SD za zdravje dr. Milena Kramar Zupan

Zdravstvo - operacija

Socialni demokrati: Enkraten program skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu ne sme voditi v privatizacijo zdravstva!

Te dni je bila javnost seznanjena z možnostjo skrajševanja čakalnih vrst za ortopedske operacije, ki v enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst za leto 2017 na »čuden in poseben način« vključuje tudi zasebnega izvajalca brez koncesije za operacijsko dejavnost. Še več, Ministrstvo za zdravje je bolnišnice, ki izvajajo ortopedski program pozvalo naj paciente preusmerijo iz svojih bolnišnic v zasebni zavod MD medicina, ki ima podeljeno koncesijo zgolj za ambulantno, ne pa tudi operacijsko dejavnost.

Socialni demokrati nismo bili seznanjeni, da Ministrstvo za zdravje ni uredilo vse potrebne formalnosti (podelitev koncesije), da bi sanatorij MD medicina lahko izvajal enkraten dodaten program, čeprav smo predlog spornih vprašanj obravnavali na seji vlade. Zato bo potrebno zadevo čimprej razjasniti.

Sanatorij MD medicina naj bi opravil 400 ortopedskih operacij in s tem bistveno prispevala k skrajševanju čakalnih vrst na tem področju. MD medicina nima resne ekipe za delo zahtevnih operacij. Program naj bi v pretežnem delu izvajali zdravniki iz UKC, seveda za dodatno plačilo. Ta način, ko zasebni zavodi izvajajo programe s pomočjo izposoje zdravnikov iz javnih zavodov samo krepi dvoživkarstvo in nejasno razmejitev med javnim in zasebnim, ureditev česar je glavna naloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni obravnavi. Kot v posmeh besedilu zakona pa se zdaj »dogaja« MD medicina.

Na prvi pogled se zdi, da je javnost nad tem navdušena – karkoli se že stori, samo, da bo pomagalo. A pri tem gre za dvorezni meč. Socialni demokrati smo že konec leta 2016 predlagali, da naj se za program skrajševanja čakalnih dob objavi razpis. Če drži, da MD medicina nima koncesije, da se po domače poziva javne zavode, da paciente pošiljajo k zasebniku, da ZZZS ne more skleniti pogodbe, je čas za resen pogovor o tem.

Zakaj se zatika pri izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst? Vsi izvajalci (javni zdravstveni zavodi ali koncesionarji) morajo najprej realizirati 100% rednega programa, šele nato lahko realizirajo enkraten dodaten program za skrajševanje čakalnih vrst. Že ob potrditvi posebnega programa za skrajševanje čakalnih dob je bilo jasno, da kljub dodatnim sredstvom programa v javnih zavodih in po vsej verjetnosti tudi pri koncesionarjih ne bo mogoče realizirati, saj je bil povečan obseg storitev določen šele sredi leta 2017.

Prav zato podatki kažejo, da je v povprečju ta program v prvi polovici leta realiziran le v 30 odstotkih, na UKC Ljubljana pa celo samo v 20 odstotkih. Najmanj nekorektno je do vseh izvajalcev (bodisi koncesionarjev ali bolnišnic), da bo sedaj zasebnik, ki nima koncesije, lahko nemoteno izvajal samo enkratni program skrajševanja čakalnih vrst za leto 2017. Ker so čakalne vrste v zdravstvu kroničen problem, naj bi tako s privatizacijo reševali zdravstvo.

Ker je Ministrstvo za zdravje neuspešno pri reševanju kroničnih in nakopičenih težav v javnih zdravstvenih zavodih, ki se utapljajo v izgubah in podhranjenosti z zdravstvenimi programi, saj jim ZZZS konstantno ne plačuje vsega izvedenega programa, se je lotilo reševanja čakalnih vrst s privatizacijo zdravstva. In ta ukrep je določila ministrica Milojka Kolar Celarc, ki naj bi bila »zagovornica ohranitve in krepitve javnega zdravstva«.

Če imamo občutek, da je javnost trenutno navdušena nad tem, se bodo negativne posledice takšnega pristopa pokazale zelo kmalu, z nadaljnjo erozijo delovanja javnih zavodov in povečevanjem finančnih bremen za zdravstvo predvsem iz zasebnih sredstev.

Socialni demokrati smo sicer že pred meseci zahtevali koalicijski vrh na temo zdravstva in težav v njem. Pričakujemo tudi obisk pristojne ministrice v Poslanski skupini SD in odgovore na vprašanja, ki jih je žal vsak dan več. Zlasti pojasnila zdravstvene ministrice, kako je njeno dejanje skladno s koalicijsko pogodbo o krepitvi javnega zdravstva in končno predstavitev ukrepov za krepitev ter finančno sanacijo javnih zdravstvenih zavodov in s tem javnega zdravstva.

Izjava za medije Dejan Židan

Židan po seji Predsedstva stranke: Socialni demokrati smo nezadovoljni s stanjem v zdravstvu

Predsedstvo SD je na seji pred počitnicami razpravljalo o uresničevanju koalicijskega sporazuma in ugotovilo, da se tisti del pogodbe, ki je neposredno v pristojnosti ministrov iz vrst SD, v veliki meri izvršuje. “Odločeni smo, da bomo svoj del koalicijskega sporazuma do volitev realizirali, enako pa želimo tudi od drugih partnerjev,” je v izjavi za medije pojasnil predsednik stranke mag. Dejan Židan. “V SD nismo zadovoljni s stanjem na področju zdravstva in se počutimo zavedene, saj nam je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc lani dala mnogo obljub, ki se niso uresničile,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje v povezavi z zdravstvom dejal predsednik SD. “V Poslanski skupini SD bodo prisluhnili odgovoru ministrice na interpelacijo in se o podpori odločili po počitnicah,” je pojasnil Židan. “V SD od ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki jo septembra čaka interpelacija, pričakujemo odgovore,” je napovedal predsednik stranke Židan.

Židan je v izjavi novinarjem izpostavil, da nekaj mesecev pred volitvami ni tako pomemben odstop ali ostajanje ministrice na položaju, pač pa je pomembno delo na področju zdravstva z vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi vlade, ne le pristojnega ministrstva. “Najpomembnejša točka, na kateri bo koalicija uspela ali pa ne, je zagotavljanje zdravja državljanom,” je poudaril Židan in dodal, da “v stranki ne pristajamo na to, da se kar naprej govori, da je zadnjih 11 ministrov za zdravje slabo delalo, ker to ne drži”. S takimi izjavami se po Židanovem mnenju skuša pogosto “zamaskirati lastno nedelo, prepočasno delo in napačne odločitve”.

Od predsednika vlade Mira Cerarja v SD pričakujemo, da bo na tem področju odločno deloval. A mu s tem, kot zagotavlja Židan, v SD ne sugeriramo takšnih ali drugačnih odločitev glede Kolar Celarčeve. Po ocenah SD je prišel tudi čas, da v koaliciji spregovorimo o interventnem zakonu za področje zdravstva. “Po našem mnenju so navedbe v javnosti, da v zdravstvu manjka okoli 300 milijonov evrov, pravilne,” je pojasnil Židan.

Morebitni interventni zakon po Židanovih besedah ne more rešiti vseh zadev v zdravstvu, pač pa so pomembne tudi druge stvari, med drugim, da ugotovijo nepravilnosti ali slabo delovanje ustanov. Tako je izpostavil ljubljanski Klinični center, ki da je ustanova z vrhunskimi ljudmi in uslugami, “a prepočasnim odločanjem in nezmožnostjo odpravljanja očitnih napak”. V SD na tem področju pričakujemo hitro delovanje.

“Podobna pričakovanja imamo pri končni centralizaciji glavnih nabav za zdravstvo,” je povedal predsednik SD. V tem vmesnem obdobju bi bil po ocenah Židana morda najbolj primeren prenos najpomembnejših investicij in nabav na direktorat za javne nabave na ministrstvu za javno upravo. “V SD še pričakujemo, da bodo pristojni zelo jasno povedali, da je trenutna količina denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo, premajhna za pričakovanja, ki jih imamo,” je poudaril Židan.

Židan je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev v zvezi z referendumom o drigem tiru. “SD bo v kampanji pred referendumu o zakonu o drugem tiru sodelovala kot predstavnica vlade, politična stranka pa bo izražala svoja stališča,” je ob robu seje Predsedstva SD povedal predsednik Židan. Od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD pričakujemo, da bo v Poslanski skupini SD odgovoril še na nekaj vprašanj.

“V SD podpiramo izgradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, saj je pomemben ne samo za vitalni razvoj Luke Koper, ampak razvoj slovenskega Primorja,” je poudaril Židan in dodal, “da se Socialni demokrati zavedamo, da je morda najpomembnejše korake, ki zadevajo izgradnjo, v vladi Boruta Pahorja naredil nekdanji minister iz njihovih vrst dr. Patrick Vlačič”.

Od sedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa v SD zahtevamo, da odgovori na tri vprašanja. “Želimo, da nam tudi v materialu predstavi investicijski načrt, da dokončno razjasni vlogo Madžarske in da končno uradno oblikujejo neodvisno nadzorno skupino, v kateri bodo poleg predstavnikov vlade tudi neodvisni strokovnjaki,” je pojasnil Židan. To bo po njegovem mnenju vladi in ministru zagotovilo varnost pri tem projektu. Se pa v SD zavedamo, da referendum o zakonu o drugem tiru nima neposredne povezave z drugim tirom, ampak je “napad ekstremne desne stranke na vlado”. To po Židanovih besedah ni prvič, saj da so podobno delali tudi v času Pahorjeve vlade.

Matjaž Han - izjava za medije

Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna

Koalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.

Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.

Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.

Dorjan Marušič - komentar

Komentar dr. Dorjan Marušič: Alarm za čakalne dobe v zdravstvu

Čakalne dobe so sestavni del razvitih zdravstvenih sistemov. Čas čakanja in število čakajočih na zdravstvene storitve sta dva kazalnika, ki kažeta, kakšen dostop do zdravstvenih storitev imamo državljanke in državljani v zdravstvenem sistemu. Dostopnost do storitev je eden glavnih kazalnikov učinkovitosti sistema, saj vsi nadaljnji kazalniki za paciente izgubijo smisel v primeru, da do zdravstvenih storitev ne moremo priti, ko jih potrebujemo. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev je z dostopnostjo do zdravstvenih storitev tesno povezano, nezmožnost dostopa pa uporabniki rešujemo na različne načine, večinoma preko neposrednih plačil iz žepa. Podatki o čakalnih dobah, številu čakajočih ter kriteriji za uvrščanje bolnikov v čakalni seznam morajo biti javno znani in dostopni nadzoru javnosti, pacienti se na podlagi podatkov o čakalnih dobah odločajo za izvajalca, javnost in preglednost podatkov pa onemogoča preskakovanje čakalnih dob.

V Sloveniji je bil pravni okvir za spremljanje čakalnih dob in števila čakajočih glede na stopnjo nujnosti pri izvajalcih zdravstvenih storitev, vključenih v mrežo javne zdravstvene službe, vzpostavljen leta 2010 s Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Na podlagi predlogov stroke so bile leta 2010 uvedene prioritetne kategorije, nujno in hitro. Na ta način je bil opravljen prvi korak k optimizaciji čakalnih seznamov in obvladovanju čakalnih seznamom na podlagi kliničnih prioritet. Navkljub kritikam pravilnik doslej ni bil deležen vsebinskih popravkov, prioritete obravnav so ostale enake. Vsebino pravilnika so partnerji v vsakoletnem procesu dogovarjanj prenesli v Splošni dogovor, ki predstavlja osnovo za sklepanje pogodb med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 1.5.2011 prvič objavil podatke s seznamov čakajočih pri izvajalcih za izbrane specifične zdravstvene storitve. V seznam storitev, za katere se spremljajo čakalne dobe, je vključenih 61 izbranih zdravstvenih storitev. V zadnjih sedmih letih se seznam ni spremenil. Po uveljavitvi Pravilnika je bilo čakalnih seznamih za omejenih 61 storitev 19,8% čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo. S tvornim sodelovanjem izvajalcev, stroke in rednimi nadzori Ministrstva za zdravje, ki so potekali brez kaznovanj, se je po letu dni delež čakajočih nad dopustno dobo znižal na 5,17% , od skupno 156.054 čakajočih jih je 8.073 čakalo nedopustno dolgo (Tabela 1).

 

Tabela 1 - zdravstvo

 

 

 

 

 

 

Tabela 1. Število čakajočih v Sloveniji na dan 1. 1. za obdobje 2012 – 2017

Vsa naslednje leta se je število čakajočih povečevalo, v petih letih za kar 47,3 %. Pri tem se je število čakajočih nad dopustno dobo povečalo za kar 5 krat, praktično vsak šesti čakajoči čaka nedopustno  dolgo.

Nazadnje so bili izvedena ocena števila vseh čakajočih na vse zdravstvene (brez zobozdravstvenih) storitev 1.2.2015. Takrat je čakalo skupno 364.207 bolnikov, od tega 46.084 ali 12,7 % nad dopustno čakalno dobo (Slika 1).

Čakalne dobe v zdravstvu - tabela 2

Slika 1. Primerjava med javno dostopnimi podatki na dan 1. 2. 2015

Glede na to, da čakalne dobe, ki jih merimo, zajamejo približno polovico čakajočih, niso pretirane ocene, da bi naj bi se število vseh čakajočih na zdravstvene in zobozdravstvene storitve 1.1.2017 približevalo 500.000, v povprečju torej čaka vsak četrti državljan.

Čakalne dobe so nujno zlo vsakega zdravstvenega sistema, vendar so vsebinske razlike med posameznimi storitvami. Nesprejemljivo je, da bolniki čakajo nad strokovno določenimi intervali. Etično in moralno izprijeno pa je, če bolniki ne dočakajo storitev, ker se jim je zdravstveno stanje tako poslabšalo ali so celo umrli. Zato so določeni programi deležni posebne pozornosti in predstavljajo posebno prioriteto. Med slednje zanesljivo sodijo programi zdravljenja raka in srčno-žilnih bolezni.  Pri slednjih je zelo pogosto potrebna invazivna diagnostična in terapevtska obravnava, koronarografija s širitvijo koronarne žile in morebitne vstavitve opornice. Poseg rešuje in pomembno podaljša življenje ter poveča kakovost življenja. Z dodatnim programom 1.700 posegov v letu 2016 se je do konca leta število čakajočih zmanjšalo za 383, število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pa za 524.

Na začetku leta 2017 žal še vedno čaka 1.327 pacientov v kategoriji hitro in redno, od tega jih je 441 čakalo nad dopustno čakalno dobo; 338 hitro in 103 redno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je realizirana čakalna doba pri dveh od šestih izvajalcih podaljšala. Realizirana čakalna doba za hitro se je podaljšala v UKC Maribor za 389 dni, za redno 164 dni. Realizirana čakalna doba za redno pa se je v Ljubljana podaljšala za 13 dni. Povprečna čakalna doba se je med 1.4.2016 in 1.1.2017 skrajšala iz 270,5 dni na 146,3 dni oz. za 45,9%. Ob tem je potrebno izpostaviti nesprejemljivo dejstvo, da bolniki v čakalni kategoriji redno pridejo na poseg pri treh izvajalcih po več kot 6 mesecih: UKC Maribor po 35,7 mesecih (1.073 dneh), SB Celje po 8,3 mesecih (251 dneh) in UKC Ljubljana po 6 mesecih (180 dneh).

Zakaj je pomembna dolžina čakalne dobe? Za določene bolezni je čakanje na poseg lahko usodno. Pri bolnikih, ki imajo hudo aortno stenozo je čakanje na poseg več kot 6 mesecev usodno za več kot 15%  bolnikov. Po priporočilih Kanadskega srčno-žilnega o združenja (Canadian Cardiovascular Society) naj bi bila maksimalna čakalna doba za koronarografijo, PTCA in premostitveno operacijo na srčnem ožilju (CABG) 6 tednov, pri visoko tveganih bolnikih in simptomatski aortni stenozi 14 dni. Tveganje za akutni miokardni infarkt in smrt je namreč pri starejših bolnikov, sladkornih bolnikih in tistih z znižano funkcijo srca pri čakalni dobi nad 12 tednov zelo povečano.

Ob takih strokovnih priporočilih je 146,3 realizirane čakalne dobe na koronarografijo dosežena konec  leta 2016 in 441 bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo, nesprejemljivo. Kako dolgo še? Koliko bolnikom se bo klinično stanje poslabšalo, morda celo kritično? Koliko jih posega sploh ne bo dočakalo?

Nujni so strateški in sistemski ukrepi. Ministrstvo za zdravje mora pridobiti znanje strateškega naročanja (strategic purchasing), sicer ne bodo nikoli optimizirali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razdeljevanje sredstva mora slediti realnim potrebam prebivalcev in ne na kapacitetam izvajalcev. Spremljanje kakovosti bi moral biti potreben pogoj za dodeljevanje sredstev za zdravstvene programe. Razdeljevanje javnih sredstev med izvajalci naj Ministrstvo za zdravje izvede preko javnega razpisa, sprva za enkratni dodatni program in nato vsaj za celotni prospektivni program. Namesto iskanja tujih nasvetov lahko kar uporabijo številne pozitivne izkušnje pridobljene pri uspešnih domačih projektih, na primer Nacionalnem razpisu 2010.

Nujna je zaveza in sodelovanje vseh deležnikov v zdravstvu:  izvajalcev, plačnikov in pacientov. Vlada in nato Državni zbor bi morala sprejeti interventni zakon po hitrem postopku za sanacijo zdravstvenega sistema, sistema ki sodi med najvišje prioritete in vrednote večine državljanov. Zakon bi moral biti z enim členom: »Proračun bo letno umestil 100 milijonov evrov do stabilizacije delovanja zdravstvenega sistema«. Model pa lahko uporabijo kar iz sanacije bank iz bližnje preteklosti.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med. je nekdanji minister za zdravje in strokovnjak za področje zdravstva, pri komentarju pa sta sodelovali še dr. Valentina Prevolnik Rupel in mag. Marjeta Kuhar

 

NK Han Židan in Levanič

Predsedstvo SD predvsem o akutnih težavah v zdravstvu in procesu priprave predvolilnega programa ter pripravah na letošnje predsedniške in volitve prihodnje leto

Predsedstvo SD je v četrtek, 23. februarja, na seji v Ljubljani razpravljalo o aktualno-političnih zadevah, s poudarkom na zdravstveni reformi in še zlasti pričakovanjih do skrajšanja čakalnih vrst, je za medije pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “Kot je bilo pričakovano, so med razpravo o aktualnih temah članice in člani predsedstva spregovorili tudi o kadrovanju v SDH in ob tem zastavili pričakovanja, ki jih imamo do te institucije,” je povedal predsednik SD in minister mag. Dejan Židan in dodal, da Socialni demokrati izpostavljamo velika pričakovanja do Slovenskega državnega holdinga (SDH) posebej letos, ko je na mizi kar nekaj postopkov za privatizacijo, do katere smo zelo skeptični”. Med prvimi vidnimi postopki je banka NLB.

Seja Predsedstva SD 1

“Predsedstvo SD je sprejelo tudi strukturo volilnega štaba oz. način priprave na prihajajoče volitve, torej volitve za predsednika republike, državnozborske in lokalne volitve,” je povedal Levanič. Kot je pojasnil Levanič, na terenu potekajo pogovori glede organiziranosti kampanje za predsedniške volitve oz. glede podpore aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki vnovič kandidira. Za zdaj po Levaničevih besedah kaže, da je v stranki veliko več naklonjenih temu, da podprejo njegovo kandidaturo, kot pa je tistih proti.

Načeloma sicer v SD za vsake volitve sprožijo postopek evidentiranja kandidatov, v tem primeru pa lahko predsedstvo samo odloči, kako bo stranka ravnala. Glede na odziv na terenu lahko torej predsedstvo odloči, ali bodo podprli Pahorja, svojega kandidata na predsedniških volitvah leta 2012, ali pa odprli postopek evidentiranja kandidatov. O tem se predsedstvo ni odločalo, pač pa se bo stranka o tem odločila glede na dinamiko drugih strank v zvezi s predsedniškimi volitvami.

Seja Predsedstva SD 2

Predsednik SD mag. Dejan Židan je v izjavi za medije ocenil, da ni pričakovati velikih presenečenj in težav pri podpori Pahorjevi kandidaturi. Tudi sam ga podpira. Spomnil je, da Pahor izvira iz socialne demokracije in je bil 15 let tudi strankin predsednik. To po Židanovih besedah ne pomeni, da se strinjamo z vsakim njegovim dejanjem, a spoštujemo njegovo dosedanje delo ter stališča za bolj enotno Slovenijo.

Židan je komentiral tudi pisanje nekaterih medijev v zadnjih dneh o domnevnih notranjih nesoglasjih v SD. Po njegovih besedah je za SD značilno, da ne uniformirajo razmišljanja ljudi, pač pa cenijo njihova razmišljanja. “Pri Socialnih demokratih je razvita notranja demokracija in tako bo tudi v prihodnje,” je zagotovil predsednik Židan. Zaveda se, kot je dodal, da bo pisanja o SD še več, ker nam podpora javnosti narašča. “To pomeni, da so naši konkurenti postali nekoliko bolj živčni,” je prepričan Židan. Pojasnil je še, da stranka SD pripravlja tudi predvolilni program, ki bo ponudil možnost za boljšo Slovenijo.

Tribuna o zdravstvu

Na javni tribuni Foruma starejših SD pozivi k reorganizaciji vodenja v zdravstvu

V Ljubljani je potekala javna tribuna Foruma starejših Socialnih demokratov o dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kateri so sodelovali nekdanji ministri za zdravje in direktorjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vodil pa jo je predsednik foruma mag. Franc Hočevar. “Aktualne čakalne vrste v zdravstvu so nedopustne,” je na tribuni poudaril Hočevar, ki so mu pritrdili tudi nekateri od nekdanjih zdravstvenih ministrov in direktorjev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Eden najbolj pogostih pozivov sodelujočih pa je bil poziv k reorganizaciji vodenja v zdravstvu.

Tribuna o zdravstvu 01

Hočevar je pri tem opozoril na ključno zadevo, da mora aktualna politika spoznati, da so zadeve z malo več angažiranosti na vseh straneh rešljive, ne samo z večjim finančnim vložkom, ampak še posebej z reorganizacijo znotraj zdravstvenega sistema, kjer sam vidi še veliko rezerv za izboljšave na področju vodenja samega zdravstvenega sistema.

Tribuna o zdravstvu 15

Po mnenju predsednika foruma Franca Hočevarja so starejši še posebej zainteresirani, da se uredijo problemi, ki so povezani z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Te niso povezani le z dolgimi čakalnimi vrstami, ampak tudi z drugimi težavami in vzroki. “Dolge čakalne vrste so eden od ključnih kazalnikov za oceno organiziranosti zdravstvenih zavodov, razporeditve zmogljivosti oz. mreže, stanja zdravstvene informatike, predvsem pa za oceno operativne usposobljenosti zdravstvenih institucij, splošnega razpoloženja in zaupanja do sistema zdravstvenega varstva,” je poudaril Hočevar.

Tribuna o zdravstvu 12

“Dostopnost do zdravstvene storitve, še zlasti takrat, ko jo nujno potrebujemo, je eden od ključnih dejavnikov za ocenjevanje kakovosti zdravstva, njegove učinkovitosti in kakovosti življenja,” je povedal predsednik foruma Hočevar. “V Forumu starejših Socialnih demokratov smo se zato odločili, da izpostavimo to težavo, da ocenimo in presodimo ali nova zakonodaja in aktivnosti, ki jih izvajajo državne institucije s področja zdravstva, ponujajo prave rešitve, in da povemo, kaj je po našem mnenju prav in kaj je narobe,” je še pojasnil Hočevar.

Tribuna o zdravstvu 10

Nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS Borut Miklavčič je tribuni dejal, da je vodenje slovenskega zdravstva v krizi. Izvirni problem pa je upravljanje z razpoložljivimi sredstvi, namenjenimi za zdravstvo. “Tu smo slabi na vseh ravneh,” je poudaril Miklavčič.

Tribuna o zdravstvu 11

Mag. Martin Toth iz ekspertne skupine v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), v času aktivnega življenja pa je bil med drugim svetovalec generalnega direktorja ZZZS, je dejal, da je boljša organizacija v zdravstvu mogoča že ob obstoječi zakonodaji. Dostopnost je po njegovih besedah odvisna od številnih sistemskih sprememb, toda najprej je treba uresničiti že veljavna določila za večjo dostopnost. Menil je tudi, da vseh potreb ni mogoče zagotoviti iz javnih sredstev.

Tribuna o zdravstvu 04

Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber je ob zadnji Tothovi ugotovitvi opozoril, da je zdravstvene pravice, ki jih ljudje nujno potrebujejo, treba zagotoviti z javnimi sredstvi. Glavna usmeritev predlagane zdravstvene reforme, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa je po njegovi oceni dobra. Tisti trenutek, ko je treba nekaj dodati iz svojega žepa, kar nekateri naredijo težje, se začne razslojevanje, je izpostavil. “Predlog ohranja javni zdravstveni sistem, hkrati pa naroča, kaj se mora še popraviti,” je menil Keber.

Tribuna o zdravstvu 09

Po opozorilu nekdanjega zdravstvenega ministra mag. Andreja Bručana javno zdravstveno službo lahko izvajajo tisti, ki delujejo pod enakimi pogoji evropskega pravnega reda. Vendar bi moralo biti tržno delo koncesionarjev strogo ločeno od dela, ki ga opravljajo kot koncesionarji. “Nujen je strog nadzor, vendar ne samo nad koncesionarji, ampak tudi nad javnimi zavodi,” je dejal Bručan.

Tribuna o zdravstvu 02

Po besedah nekdanjega ministra za zdravje dr. Božidarja Voljča naj bi čakanje na zdravstvene storitve pravično urejale čakalne liste. “Če so te objektivne, so pomembno orodje za načrtovanje ukrepov,” je dejal Voljč. Pomanjkanje podatkov pa po njegovem opozorilu ne omogoča dobrega nadzora in vodenja. “Za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev so potrebna tudi dodatna sredstva,” je dejal nekdanji direktor ZZZS Franc Košir. Spomnil pa je na ugotovitve, da ni dovolj le vodenje čakalnih dob, ampak je treba opraviti še vrsto drugih nalog, denimo preverjati pogoje za zdravstveni poseg.

Gostje na tribuni

Tribune so se med drugimi udeležili tudi predsednik SD mag. Dejan Židan, predsednik ZDUS Janez Sušnik in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik ter številni drugi gostje. Predsednik SD je v uvodu razprave izpostavil, da je pravica vsakega državljana, da ima dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, zato se Socialni demokrati borimo za zdravstvo, ki bo solidarno in dostopno za vse ljudi.

Židan in Škoberne na vrhu koalicije

Židan na vrhu koalicije: “Med strankami koalicije si želimo nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe.”

Na Brdu pri Kranju je v četrtek, 16. februarja, potekal pogovor med ministri in poslanci o projektih iz koalicijskega sporazuma, ki jih želi do konca mandata izpeljati vladna koalicija. Kot je ob prihodu na Brdo povedal predsednik SD mag. Dejan Židan, “se Socialni demokrati zavedamo, da je do volitev več kot eno leto in nobene potrebe ni, da se že sedaj obnašamo, kot da smo v predvolilnem času, ob tem pa verjamem, da se bomo uspeli dogovoriti, da bo med strankami nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe”.

Tudi v SD pa imamo po besedah Židana nekaj prioritet. “Mi se zavedamo, da smo v tem trenutku ne samo v gospodarski, ampak nasploh v rasti. Z nekoliko sreče izven meja Slovenije, se bo ta rast nadaljevala še vsaj štiri, morda pet let in pomembno je, da imajo od tega korist vsi državljani, ne samo elite, ki živijo v Sloveniji,” je dejal predsednik SD.

Židan je izpostavil tudi, da nas v SD veseli, da je ena izmed tem v ospredju zdravstvo in dodal, “da smo pri ukrepih v zdravstvu s poudarkom na zmanjševanju čakalnih vrst pripravljeni sodelovati tudi v SD”. Židan je ob tem pojasnil, da je bil zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s stranko SD usklajen že oktobra lani in nam je žal, da se je vmes na ministrstvu spremenil.

“Mi več zelo velikih pričakovanj nimamo, se pa zavedamo, da smo dobro leto pred volitvami. V kolikor uspemo s tem zakonom nekoliko bolj ločiti javno in zasebno zdravstvo, nekoliko jasneje definirati koncesije in še kakšne malenkosti, moram reči, da bomo zadovoljni,” je povedal predsednik SD.

Vrh koalicije

Predsednik SD Dejan Židan se je na posvetu koalicije zavzel za to, da vsi skupaj uresničujemo koalicijski sporazum do konca mandata. “A moramo biti realni in se dogovoriti, kaj sploh lahko še sprejmemo dobro leto pred volitvami,” je v nagovoru poslancem poudaril Židan.

“Socialni demokrati ne verjamemo, da bi lahko sprejeli zakone, ki v koaliciji niso usklajeni, kot na primer predloge s področja zdravstva in tudi šolstva, kjer je na vladi obstal predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga v SD in DeSUS ne podpiramo,” je povedal Židan in ob tem poudaril, da je ta zakon povsem neusklajen zato nima nobene možnosti, da nadaljuje pot na vladi ali kasneje v DZ. Po njegovih besedah so se na vladi dogovorili za ekspertno skupino, ki bo preverila, ali obstaja možnost za zbližanje stališč, “prav tako pa želimo, da se nadaljuje s pobudo SD na ustavni komisiji v DZ”.

“V tem trenutku je že neprimerno napovedovati neke velike spremembe zdravstva po treh letih vladanja, ki ga ima koalicija za sabo. Rešiti moramo akutne težave, to so čakalne vrste, ki kljub velikim besedam še kar naraščajo,” je poudaril Židan. “Sicer pa v SD podpiramo razmišljanje ministrice, da bo priskrbela dodaten denar, in sicer 40 milijonov evrov za dodatne storitve,” je še povedal Židan.

Po njegovih besedah smo se na posvetu dogovorili, da se čim dlje vedemo, “kot da smo kompetentna vladna koalicija z eno nalogo, in to je uresničevanje koalicijske pogodbe”. V SD se bomo tako vedli, “dejstvo pa je, da bo, bližje kot bomo volitvam, manj možnosti za sistemske ali resne spremembe”.

Vrh koalicije s poslanci SD

Dejan Levanič

Socialni demokrati po koalicijskem sestanku glede reševanja problematike v zdravstvu pričakujemo še konkretne predloge za zmanjševanje čakalnih vrst

V četrtek, 19. januarja 2017, nam je bil na sestanku koalicije s strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Veseli nas, da so upoštevana prizadevanja SD glede progresivne lestvice za plačevanje zdravstvenega zavarovanja. Po tej novi lestvici bi večina državljank in državljanov plačevala manj, tisti, ki zaslužijo več kot 200 odstotkov povprečne plače, pa več. To je po našem mnenju pravičnejša ureditev.

Po danes danih zagotovilih zdravstvene ministrice se košarica pravic ne spreminja, kar je dobro, v SD pa želimo še natančno opredelitev kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. V danes predstavljenem predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se omejujejo bolniška nadomestila, krčijo nekatere zdravstvene storitve, omejuje obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje glede družinskih članov in dviguje prispevna stopnja za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Vse to so še odprta vprašanja, ki jih bomo v stranki SD pregledali znotraj strokovne ekipe in podali naše pripombe.

Ob tem pa moramo ponovno spomniti, da je bila za danes obljubljena predstavitev konkretnega programa za skrajševanja čakalnih vrst, vendar tega žal tega nismo dobili, po zagotovilih zdravstvene ministrice Kolar Celarčeve pa naj bi bil do konca januarja 2017 na to temo pripravljen poseben projekt. Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da se čas skrajševanja čakalnih vrst izteka, zato ponovno apeliramo na ministrico, da naj – kot že tolikokrat rečeno in obljubljeno – pripravi in poda konkretne predloge za reševanje te akutne problematike v slovenskem zdravstvu.

“Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica Kolar Celarc, je en korak, a ne zdravstvena reforma,” pa je po sestanku koalicije ocenil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič. “V zakonu je še nekaj odprtih vprašanj, poleg tega pa v SD izpostavljamo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob,” je dodal Levanič. Po njegovih besedah je še veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba preučiti in so lahko sporna. “Krčijo se denimo bolniška nadomestila, dodatno se zvišuje prispevek za upokojence, ki bi ga naj nadomestil proračun, omejuje se tudi zavarovanje preko družinskih članov,” je spomnil glavi tajnik SD.

“Ne moremo ravno govoriti, da gre za zelo dober dan za državljane,” je povedal Levanič in se s tem obregnil ob izjavo vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer pred koalicijskim vrhom, ki je dejala, “da je danes za ljudi, predvsem za bolne, izjemno dober dan”. Levanič je namreč svetoval previdnost pri sprejemanju določenih odločitev. “Ne želimo dodatno obremenjevati državljanov, če ne vemo, kaj bodo za to dobili,” je opozoril Levanič.

Socialni demokrati sicer pogrešamo še druge ukrepe na področju zdravstva. Kot bistveno izpostavljamo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri koalicija ni usklajena, danes pa na sestanku o njej ni bilo govora. Prav tako ministrica danes po besedah Levaniča ni predstavila projekta skrajševanja čakalnih dob, kar pa je akutna težava. Kot je dejal Levanič, so podatki glede čakalnih dob očitno zelo različni, kar nas v SD zelo skrbi. Zdravstvena ministrica je sicer koaliciji obljubila, da bo do konca januarja pripravila konkreten program, ki bo reševal to težavo.

“V SD upamo, da se bo to res zgodilo, vendar ta trenutek še nimamo jasne slike, kako bodo zadevo zapeljali, smo se pa v SD zavezali, da bomo konstruktivno počakali na končne predloge,” je poudaril Levanič in dodal, “da ne bo spet priletel kakšen očitek, da je kdo pod vplivom lobijev”.

Forum starejših SD - predsedstvo

Forum starejših SD ob obletnici prvega leta delovanja predstavil prioritete za delo v letu 2017

Na sedežu stranke v Ljubljani je v ponedeljek, 5. decembra, potekala 2. seja predsedstva Foruma starejših Socialnih demokratov, ki ga vodi predsednik mag. Franc Hočevar. Seje predsedstva Foruma starejših SD sta se udeležila tudi predsednik stranke SD in minister mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, ki sta sodelovala v razpravi. Članice in člani foruma so med drugim razpravljali o aktivnostih in delovanju Foruma starejših SD v prvem letu od ustanovitve in predstavili prioritete za leto 2017.

Forum starejših SD - predsedstvo 2

Predsednik foruma Franc Hočevar je v izjavi za medije po seji predsedstva pojasnil, da so v prvem letu največ pozornosti namenili čakalnim vrstam v zdravstvu, demografskemu skladu in pokojninam. Forum sta zaposlovala tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe in problem nasilja nad starejšimi. Glede pokojnin je Hočevar dejal, da “upokojenci ne smejo biti rezervna armada za raznorazne varčevalne ukrepe”. Po njegovih besedah se slovenska družba vse bolj stara, obenem pa se starejšim znižuje kakovost življenja. Največ k temu prispevajo nizke pokojnine in dolge čakalne vrste v zdravstvu, ki so za starejše še posebej velik problem, je opozoril Hočevar. Dodal je še, da teme, ki so zaznamovale prvo leto delovanja Foruma starejših SD, ostajajo aktualne tudi v prihodnje, dokler nekatere ne bodo rešene v korist starejše populacije.

Forum starejših SD - predsedstvo 3

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je na seji predsedstva foruma spregovoril o aktualnih dogajanjih in naših pričakovanjih za leto 2017. “Dolge čakalne vrste v zdravstvu najbolj prizadenejo starejše, zato je bilo pomembno, da je naš forum starejših kot prvi opozoril na nevzdržno stanje in tudi predlagal možne rešitve,” je spomnil Židan. “Ureditev dolgotrajne oskrbe je zakonodajno pripravljena, zdaj pa pričakujemo podporo ostalih strank,” je pojasnil Židan in dodal, “da smo Socialni demokrati pripravili tudi stališča in možne rešitve za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada”. “Generalno pa mora biti povsem jasno,  tudi upokojenci morajo imeti korist od izboljševanja stanja v državi,” je bil jasen predsednik SD.

Predsednik SD Dejan Židan je po koncu seje predsedstva Foruma starejših SD, ki je pozornost namenil tudi problematiki dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, v odgovorih na novinarska vprašanja komentiral tudi podpis sporazuma med ministrico za zdravje in sindikatom FIDES. “SMC, ministrica in predsednik vlade so odprli Pandorino skrinjico. Upam, da imajo rešitev, kako jo tudi zapreti,” je poudaril predsednik SD in dodal, “da je zaskrbljen, saj doslej rešitve še niso predstavili”. “Stranka SMC in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta podpisala nekaj, za kar ne vesta, koliko stane,” je podpis sporazuma z zdravniškim sindikatom FIDES komentiral predsednik SD Židan.

Židan in Hočevar po seji predsedstva Foruma starejših SD

Po Židanovih besedah “SMC in ministrica podpisujeta normative v modri knjigi, za katere mislita, da niso obvezni, ampak so samo instrukcijski, kar pa v resnici verjetno ni tako”. Dejal je, da bi SMC morala imeti odgovor, kako zapreti Pandorino skrinjico, ki jo je odprl sporazum s sindikatom FIDES, že takrat, ko se je odločila, da v vladi preglasuje SD in DeSUS. “Od gospodarske rasti morajo imeti koristi vsi in ne samo elite. Če ima korist zdravnik, mora imeti korist tudi medicinska sestra,” je opozoril Židan. Poudaril je, da bomo Socialni demokrati vztrajali pri enakem pristopu do vseh v javnem sektorju. “In nenazadnje, če je denar, da se izboljšuje stanje v javnem sektorju, potem mora biti denar tudi za izboljšanje stanja vojakov, gasilcev, medicinskih sester, učiteljev, pa tudi upokojencev,” je še dodal predsednik SD.