Prispevki

Vsem dostopno znanje je glavni adut Slovenije

Socialni demokrati pozdravljajo sprejem novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim uresničuje odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Ključni razvojni cilj Slovenije je namreč kakovostna izobrazba vseh. Hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot razvojno strateško tako v SD ocenjujejo rešitev, po kateri je po novem obvezni program osnovne šole enako financiran v vseh šolah, a se hkrati urejajo pogoji za ustanovitev zasebne šole, da se ohrani in nadgradi kakovostna, dostopna, neizključujoča in nazorsko nevtralna mreža javnih šol za sedanje in prihodnje generacije naših otrok.

Kot je ob sprejemu zakona ponovno poudaril podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo “lahko le družba z visoko kakovostnimi šolami za vse, ki bodo znale predvideti novosti in nove generacije pripraviti na spremembe, računa na to, da bodo tudi prihodnje generacije v novih razmerah živele kakovostna življenja v skladu z lastnimi predstavami in navdihom.”

V SD še dodajajo, da ima vsak starš nedvoumno, jasno in ustavno zagotovljeno pravico, da svojega otroka vpiše v osnovno šolo, za katero meni, da je za njegovega otroka najboljša. V ta namen Slovenija že financira mrežo kakovostnih javnih šol, ki so dostopne vsakomur. Država pa ima tudi dolžnost, da uredi pogoje za to, da lahko z zasebno pobudo nastajajo in dolgoročno stabilno delujejo tudi zasebne šole, kar je Državni zbor z novelo ZOFVI omogočil danes.

Socialni demokrati ob sprejetju zakona že napovedujejo nadaljevanje uresničevanja zavez z nadaljevanjem Bele knjige o prihodnosti vzgoje in izobraževanja, pa tudi na drugih strateških področjih, najbolj prioritetno na področju znanosti in raziskav, digitalizacije in internacionalizacije.

“Javno šolstvo je družbena vrednota posebnega pomena”

“Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo,” so nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič zapisali v svojem javnem pismu, v katerem so kot korektno rešitev podprli Pikalov predlog uresničitve ustavne odločbe. Po njihovem mnenju je bila “ta vrednota vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti, vgrajene v naš družbeni ustroj.”

Pri tem poudarjajo, da je država staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok izven sistema javnega šolstva, to omogočila z doslej veljavno koncepcijo zasebnega šolstva, ki je bila kot del sistema vzgoje in izobraževanja vključena v Belo knjigo iz leta 1995 in nato prelita v Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. “S tem smo tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks,” poudarjajo nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič.

Po njihovem mnenju je v preteklih desetletjih slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Zato se tudi danes ob predanem delu zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja ohranja visokokakovostno javno šolo, ki daje otrokom in mladim možnost razviti sposobnosti za spoprijemanje z izzivi sodobnosti in za kakovostno sobivanje z drugimi.

Dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič

“Podpisani presojamo, da bi bilo napak, če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo. Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje,” svarijo pred nepremišljenimi odločitvami nekdanji šolski ministri. Pri tem spominjajo tudi na diametralno nasprotno sodbo ustavnega sodišča iz leta 2012, ki je obstoječo ureditev soglasno spoznalo za skladno z ustavo naše države, zato bi bila zahteva po 100-odstotnem financiranju vseh delov programa zasebne šole iz javnih sredstev tudi popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole.

Takšen razvoj bi po mnenju podpisnikov zmanjšal integrativno moč šolskega sistema in bistveno prispeval k povečevanju neenakosti v družbi, zato svarijo pred radikalnimi posegi v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim, saj bi postopno to vodilo v slabšanje kakovosti, odmiranje široke in policentrično razvite mreže javnih šol na eni strani ter zmanjšanje dostopa do kakovostnih, vsem dostopnih šol, ki skrbijo za skupno v naši naciji, na drugi strani.