Prispevki

Nemški Spiegel o piranskem županu Bossmanu in dediščini “slovenskega Obame”

Nemški tednik Der Spiegel je objavil intervju z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom, v katerem spominja, da je ta prvi temnopolti župan v Sloveniji postal mednarodno znan kot “slovenski Obama”. Časnik so med drugim zanimali Bossmanovi pogledi na begunsko krizo in desnih silah, sam pa je razkril možnost kandidature na evropskih volitvah.

Bossman, ki po osmih letih na županskem stolčku letos ni več kandidiral za položaj, je za Spiegel v luči begunske krize povedal, da imata tako Evropa kot Slovenija krizo identitete, zaradi česar je Neevropejcem težko doseči karkoli. “Pred desetimi leti sem lahko postal župan, tudi pred petimi. Danes bi bilo to zelo težko,” je dejal Bossman.

Begunska kriza je po njegovih besedah za Evropo pomenila temeljno spremembo, ki je prinesla veliko popularnost desnim in skrajnim strankam. “Dotok tako velikega števila ljudi in strah pred terorističnimi napadi in skrb za lastno varnost sta šla v prid desnim in ti so ta strah izkoristili.”

Na vprašanje, ali še verjame v evropsko rešitev begunskega vprašanja, je Bossman odgovoril, da ne verjame v postavljanje ograj in zidov. “Najti moramo poti, po katerih bodo lahko migranti prihajali zakonito. Ena sama država temu izzivu ne bo kos. Vem, kako kritične so države, kot je Poljska. A Poljska trenutno sprejema begunce iz Ukrajine. To jim trenutno uspeva, a morda bodo kmalu potrebovali solidarnost drugih držav.”

Na vprašanje, kako težko se mu je bilo samemu integrirati, ko je leta 1977 iz Gane prispel v Slovenijo, je Bossman dejal, da se je najprej naučil jezika in nato študiral medicino. “Ko sem v 80. letih začel delati, je v Sloveniji vladalo pomanjkanje zdravnikov. Kljub temu sem bil sprva ‘črni zdravnik’. Po približno dveh letih ljudje niso več govorili, da gredo k ‘črnemu zdravniku’, ampak samo k ‘zdravniku’. Takrat sem vedel, da so me dokončno sprejeli.” Nekaj let kasneje se je po lastnih besedah želel vrniti v Gano, a so njegovi bolniki sprožili peticijo, saj so želeli, da ostane. “In tako sem ostal.”

Pri Spieglu so Bossmana spomnili, da je sam večkrat izpostavil, da je integracija uspešna le, če se človek prilagodi. To je Bossman v intervjuju pojasnil z besedami, da v Evropi ne bi nihče razumel, ko bi migrant iz Gane na svojem vrtu ubil živo žival, kar se v njegovi domovini počne ob smrti človeka, saj takrat pripravijo veliko praznovanje z žrtvovanjem živih živali v čast pokojniku.

“To ni del kulture, obstajajo na primer strogi higienski standardi. Tej neodvisnosti se mora na primer človek odpovedati. Kljub tem lahko v Evropi ostaneš Afričan.” Na vprašanje, kaj sledi koncu njegovega županskega mandata, je Bossman, ki je član SD, povedal, da bi rad na ravni EU še naprej delal na integracijah in migracijah. “Morda bom nastopil tudi na volitvah v Evropski parlament, čeprav je to seveda odvisno od stranke. In znova bom na svoji kliniki, pri svojih bolnikih,” je zaključil Bossman.

Intervju je bil objavljen 28. novembra 2018 v nemškem Der Spieglu.

Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in župan Občine Piran dr. Peter Bossman iz vrst SD sta skupaj z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Šinko predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf. Rešitev naj bi prinesla primerno ravnotežje med posegom v kmetijska zemljišča in koristmi za turizem piranske občine in razvoj celotne slovenske obale.

Občina Piran je kot kompromisno rešitev predlagala različico, po kateri bi na območju Kroga umestili vadbišče za golf in del igrišča z desetimi luknjami, na ravninskem delu v Sečoveljski dolini pa preostali del golf igrišča z osmimi luknjami. Območji bosta povezani s povezovalnimi potmi, v idejnem načrtu pa je območje vadbenih polj kombinirano z nasadi oljk in vinogradov.

»Obeta se nam eno najatraktivnejših golf igrišč širše v regiji, ki bo s sonaravno-eko zgodbo med oljkami in vinogradi ter krasnim razgledom na slovensko morje navdušil igralce iz vsega sveta in hkrati ohranil najboljša kmetijska zemljišča,« je na predstavitvi poudarila Tanja Strniša.

Načelno stališče ministrstva je, da gre za kompromisno rešitev, ki v največji možni meri izkoristi manj kakovostna kmetijska zemljišča na Krogu in ki v bistveno zmanjšanem obsegu kot prvotno načrtovano posega na kmetijska zemljišča v Sečoveljski dolini, zato bi bila sprejemljiva ob primernih omilitvenih ukrepih.

Strniša

Med njimi so našteli zagotovitev ustreznega vodnega vira za namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini, izgradnjo namakalnega sistema na delu kmetijskih zemljišč zahodno od umestitve golf igrišča, načrtovanje golf igrišča na način integracije v kmetijski prostor, vzpostavitev t.i. eko golfa in vrnitev zemljišč v kmetijsko namensko rabo, če gradbeno dovoljenje za investicijo ne bi bilo izdano v določenem obdobju ali bi se ta dejavnost opustila.

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je golf igrišče v pretežnem delu predvideno na zemljiščih, ki so v upravljanju sklada. Za območje Ribile je bila v prvi polovici letošnjega leta objavljena ponudba za zakup. Postopek je v sklepni fazi izbiranja zakupnikov, do dokončne odločitve predvidene lokacije golf igrišča pa bo sklad poskrbel za obdelavo zemljišč z oddajo zemljišč v zakup.

Bossman

Po skoraj dveh desetletjih sporov glede lastništva, upravljanja in namenske rabe kompleksa kmetijskih zemljišč v Sečoveljski dolini, zaradi česar so bila ta zemljišča neobdelana, bodo tako lokalni kmetje, poleg zemljišč, ki jim bodo na voljo za zakup do vzpostavitve golf igrišča, pridobili v dolgoročni zakup še najmanj 40 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo lahko uporabila tudi za pridelavo vrtnin ali trajne nasade, saj se bo poskrbelo za njihovo namakanje.

»Lokacija za postavitev igrišča za golf je zelo dobra kompromisna rešitev. Po mojem mnenju bo to najlepše golf igrišče na svetu, zato si bomo iskreno prizadevali, da bi prvi udarec na piranskem golf igrišču izvedel svetovno znani golfist Tiger Woods, saj bi s tem Slovenija postala še bolj prepoznavna turistična destinacija,« je povedal piranski župan Bossman.

Občina Piran si vrsto let prizadeva za umestitev lokacije za golf igrišče v občinski prostorski akt. Igrišče je sprva načrtovala v Sečoveljski dolini, s čimer ministrstvo ni soglašalo, saj da gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča. Ministrstvo je nato izvedlo informativno vrednotenje alternativnih lokacij v Slovenski Istri in pridobilo predhodno mnenje o primernosti s strani zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in agencije za okolje. Na podlagi teh mnenj se je kot ena najbolj primernih lokacij izkazala lokacija Krog nad Sečovljami.

Minister Židan zadovoljen s potekom del v strunjanskem ribiškem pristanišču

Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v okviru obiska v slovenski Istri ogledal potek del ureditve ribiškega pristanišča v Strunjanu. Kot je pojasnil, je z videnim zadovoljen, ribiči pa bodo imeli po koncu del dobre priveze in pogoje za svoje delo. Minister Židan se je srečal tudi z morskimi gospodarskimi ribiči in obiskal družbo Vinakoper. Prav tako se je srečal z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom in tudi županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem.

Židan z županom Bossmanom na potir do Strunjana

Kot je po ogledu del v Strunjanu medijem navedel minister, gre za 866.000 evrov težko naložbo, ki se financira iz ribiškega sklada. “Zelo pomembno je, da se dela pravočasno končajo, tako da se lahko vloži zadnji zahtevek do konca letošnjega leta, da lahko mi potem denar v nekem sorazmerju refundiramo pri EU,” je dodal Židan.

Židan na ogledu školjčišča Strunjan

Zadovoljen je tudi piranski župan Peter Bossman, ki je poudaril, da imajo pri delih srečo z vremenom. Občina mora namreč do decembra pridobiti uporabno dovoljenje, da lahko dobijo povrnjen vložen denar. Sicer pa je izpostavil, da bodo z novim pristaniščem ribiči imeli boljše in bolj varne pogoje za delo. Po ureditvi razmer v Strunjanu jim tako v občini ostaja samo še ureditev območja Seče.

Židan z vodstvom Občine Izola

Občina bo za omenjeni projekt prejela do 866.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 722.000 iz Evropskega ribiškega sklada in 144.000 evrov iz državnega proračuna. Glede sestanka z ribiči pa je Židan povedal, da je danes dober dan, saj bodo objavili razpis za leto 2014, čez nekaj tednov pa bo objavljen še razpis za leto 2015, s čimer ribičem izplačujejo nadomestila.

Židan z ribiči

Na vprašanje o prevelikem številu dovolilnic in “popoldanskih” ribičih je Židan pojasnil, da so ribiči danes spraševali o možnosti, da bi država za ribištvo uvedla neki pavšal po vzoru katastrskega dohodka za kmetijstvo, na ministrstvu pa so se zavezali, da bodo o tem opravili razpravo s finančnim ministrstvom. Ribiči so ministra Židana vprašali tudi o možnosti, da bi zakonsko pravico do ribolova uredili v prid profesionalnim ribičem in ne t. i. hobi ribičem. Kot je pojasnil, so se dogovorili, da bodo ribiči pripravili svoj predlog, ki ga bodo nato na ministrstvu preučili.

Židan v kleti Vina Koper

V zvezi s polemiko okoli terana je minister poudaril, da je teran slovenska zgodba. “To je del naše identitete, nihče v Sloveniji na teranu ne more popustiti,” je komentiral hrvaško pobude o uvedbi izjeme za pridelavo vina pod imenom teran. Kot je spomnil, so od lanske jeseni Evropski komisiji poslali že sedem uradnih dopisov in pripravili dve študiji, prihodnji teden pa se bo minister na to temo srečal tudi s komisarjem, pristojnim za kmetijstvo in ribištvo, Philom Hoganom. Minister Židan od komisije pričakuje, da bo delovala transparentno in ščitila lastni pravni red. “Mi ne želimo škoditi Hrvatom, mi jim ničesar ne jemljemo,” je dodal.