Prispevki

Židan: Socialna demokracija se ponovno vztrajno krepi v mestih

Predsednik SD Dejan Židan je zadovoljen, da se Socialna demokracija znova vztrajno vrača v mesta. “Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD,” je ob zmagoslavni županji Nuški Gajšek na Ptuju poudaril Židan.

“Takšen trend želimo v SD uveljavljati tudi vnaprej. Kandidati SD so se držali usmeritve, da so v političnem dialogu spoštljivi ter uporabljajo argumente in ne žalijo protikandidatov ter ne uporabljajo neresnic, na ta način pa dvigujejo tudi kulturo političnega dialoga v Sloveniji,” je ob rezultatih drugega županskega kroga povedal predsednik SD ter dodal, da smo Socialni demokrati na letošnjih lokalnih volitvah prejeli številčnejše zaupanje ljudi kot pred štiri leti.

“V celoti smo povečali število občinskih svetnic in svetnikov, tudi tam, kjer smo žal izgubili župana, a bomo Socialni demokrati še vedno močno prisotni in tudi tvorno sodelovali pri prihodnjem razvoju občin,” je dodal predsednik SD. 

“Dober rezultat na lokalni ravni je za nas Socialne demokrate še ena potrditev več, da se še naprej vztrajno vzpenjamo tudi na državni ravni kot celoti, zato imamo že zdaj tudi zelo ambiciozne načrte za evropske volitve, ki bodo maja 2019,” je napovedal Židan in se ob tem zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali stranki ter kandidatom SD na letošnjih lokalnih volitvah.

V drugem krogu županskih volitev sta bila v mestnih občinah izvoljena Nuška Gajšek na Ptuju in Matjaž Rakovec v Kranju, prav tako je v Slovenskih Konjicah kot skupni kandidat SD, DeSUS in SMC zmagal Darko Ratajc ter v Slovenj Gradcu Tilen Klugler s podporo Socialnih demokratov.

Ministrica Katič na spominski slovesnosti v Strunjanu: “Pred vsemi nami je pomembna naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost.”

Na slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB Piran in Občine Piran v Strunjanu v spomin na tragičen dogodek pred petindevetdesetimi leti, ko so podivjani fašisti iz vlaka streljali na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in ubili dva otroka, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje, je ministrica za obrambo Andreja Katič med drugim dejala: “Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati.”

Strunjan_Katic

Ministrica Katič je se je uvodoma zahvalila za povabilo na Primorsko. “Počaščena in vesela sem, da ste me povabili na Primorsko. V Istro, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto in večkulturnost. V pokrajino, ki je v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja junaško pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev ter se zapisala v zgodovinski spomin z združenim bojem slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nacifašizmu.”
Spomin na tragični dogodek, ki se je pred 95 leti zgodil tu v Strunjanu, v ministrici odpira veliko vprašanj in občutij: “Sama prihajam iz Šaleške doline, v kateri so se ljudje izklesali v boju za delavske in socialne pravice. Za svobodo in ohranitev slovenske narodne identitete. Tudi zato prihajam k vam z velikim spoštovanjem. S spoštovanjem do dolgoletnega trpljenja Primork in Primorcev pod fašizmom. S spoštovanjem do neizmernega poguma in popolne predanosti uporu. Uporu, ki je bil upor za slovensko besedo in kulturo. In uporu, ki je moral zaradi nepopisnega okupatorskega nasilja, katerega cilj je bilo uničenje našega naroda, vključevati tudi boj z orožjem. Obenem pa me današnji dogodek nagovarja z močnim sporočilom, da so otroci najbolj nebogljene in tragične žrtve v vrtincu vojnega in nasploh vsakršnega nasilja,” je ob tem poudarila ministrica in spomnila, da je bilo marca leta 1921, v času, ko je bila Julijska krajina že priključena Italiji, za slovenski živelj v Istri izjemno težko obdobje.
“To je bilo obdobje, ko se je fašistično nasilje razvilo v pravo ofenzivo. Fašisti so uničevali prostore delavskih organizacij, slovenske in hrvaške kulturno-prosvetne domove, gospodarske ustanove, sedeže političnih, sindikalnih in socialističnih organizacij, tiskarne in kulturne krožke. V Primorju in Istri je bil fašizem še posebno agresiven. Njegov poglavitni namen sta bila italijanizacija in uničenje vseh drugih narodnih identitet, glavni tarči pa razredno delavsko gibanje in slovensko-hrvaška narodna skupnost, je dejala ministrica.

Strunjan 3

“To, kar se je tu v Strunjanu zgodilo 19. marca 1921, v času med svetovnima vojnama, pa je gotovo eden najbolj strašljivih primerov tega nasilja. Iz vlaka, ki je po progi Parenzana vozil skozi Strunjan, je skupina podivjanih fašistov streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in mahali potnikom na vlaku. Ubita sta bila Renato Brajko in Domenico Bartole, prvi otroški žrtvi fašističnega nasilja v Slovenski Istri. Streli so zadeli sedem otrok, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje. To je bilo nedoumljivo nizkotno dejanje. Zanj ni odgovarjal nihče,” je dejala ministrica in svoje misli v nadaljevanju navezala na današnji čas.

“Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati. Vsak dan lahko spremljamo usode otrok, ki so prikrajšani za temeljni občutek varnosti. Otrok, ki jih ločijo od njihovih staršev. Strašljiv je podatek, da je kar 2,4 milijona sirskih otrok moralo zapustiti svoje domove ali celo prijeti za orožje. Mogoče se je še nedavno zdelo, da en sam človek ne more veliko narediti proti nasilju, ki je v številnih delih sveta še vedno boleče prisotno. Vendar pa je danes, ob množičnem prihodu beguncev in migrantov k nam in njihovem prehajanju čez naše ozemlje, povsem jasno, da je pred vsemi nami pomembna naloga. Naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost. Ne le z besedami. Ta naloga je, da sprejmemo medse najbolj ranljive in primerno poskrbimo zanje. Za otroke in mladostnike, ki so brez spremstva na težki in tvegani poti v svet, v katerem se jim ne bo treba vsak dan bati za življenje. K temu nas zavezujejo tudi mednarodni pravni red in človekoljubni ter demokratični standardi o zaščiti najranljivejših. K temu nas vodi naša človečnost. K temu nas vodi poznavanje zgodovine našega naroda, ki je tudi zgodovina begunstva in izgnanstva. In zavest, da nestrpnost do tujih otrok ne daje dobrih obetov za ljubezen do svojih,” je poudarila ministrica Katič.

Strunjan Bossman

Ministrica se zaveda, da “je dolžnost moje generacije, ki ji je bilo vojno trpljenje prizaneseno, da si prizadeva za zrelo, človekoljubno in etično spopadanje z izzivi, s katerimi se srečujemo. Zavedam se tudi, da moramo še posebno vsi tisti, ki so nam zaupane javne naloge, paziti na to, da je vedno in povsod spoštovano človekovo dostojanstvo. Da se spoštujejo človekove pravice,” je ob tem dejala ter se zahvalila “za skrbno in dostojanstveno ohranjanje spomina na dogodek, ki se je tu zgodil pred 95 leti. Na dogodek, ki se nikoli ne bi smel zgoditi.”

Župan Kontič pisal premierju Cerarju: Velenje pripravljeno pomagati beguncem

V Mestni občini Velenje so pripravljeni pomagati pri reševanju begunske problematike, s katero se sooča Evropa. Župan MO Velenje Bojan Kontič je o tem v sredo, 2. septembra, pisal predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. V Velenju lahko po potrebi sprejmejo in nudijo pomoč desetim beguncem. Kot je v pismu predsedniku vlade zapisal župan Velenja Kontič je velenjska občina pripravljena sprejeti deset beguncev, za katere, kot navajajo na občini, bodo primerno poskrbeli glede bivanja, prehrane in oblačil. “V Mestni občini Velenje se namreč zavedamo kako pomembno je, da se ljudem v tako hudih stiskah ponudi pomoč in omogoči dostojno življenje,” je v pismu predsedniku vlade še zapisal župan Kontič iz vrst Socialnih demokratov.

Pismo župana Kontiča premierju Cerarju

Ministrica Katič na Graški gori izrekla priznanje slovenskemu narodno-osvobodilnemu partizanskemu boju

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta, na Graški gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posvečeno 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v Topolšici ter 140. obletnici premogovništva v Velenju. V svojem govoru dejala, da so se na območju Graške Gore in v okolici v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja odvijali pomembni dogodki. Tako je spomnila na legendarni pohod 14. divizije na Štajersko, na podpis kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolšici, ter na rojaka, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha.

Poudarila je, da je letos, ko praznujemo 70 let  zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine, še posebna priložnost, da izrečemo iskreno in veliko priznanje vsem borkam in borcem slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. »V ključni točki slovenske zgodovine ste se pod okriljem Osvobodilne fronte postavili v boj proti okupatorju. Postavili ste se na edino pravo stran. Na stran, ki je zavarovala obstoj našega naroda. Za ta boj ste tvegali največ, kar je mogoče – svoje življenje. Mnogi med vami so ga žrtvovali. In dosegli ste zmago. V skupnem boju z zavezniki je bil okupator premagan,« je še dejala ministrica. Dodala je še, da je bil z osvoboditvijo storjen tudi odločilni korak na poti k samostojni in suvereni državi, kar smo v polnosti uresničili v osamosvojitveni vojni.

Govor ministrice Katič na Graški gori

Nato se je ministrica v govoru posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne. Takrat je po njenih besedah naš narod dokazal, da smo narod, ki živi solidarnost, enotnost in tovarištvo. »Takratne generacije so z udarniškim delom obnovile domovino, ponovno zagnale gospodarstvo in ustvarile številna delovna mesta. Tudi v Šaleški dolini, ki je dala velik prispevek partizanstvu, sta se začela obnova in napredek. Velenje je postalo peto največje slovensko mesto. Mesto, zgrajeno na tradiciji premogovništva, mesto sodelovanja in sobivanja različnih narodnost ter mesto, v katerem je prijetno živeti. Vrednote, ki so nekoč gradile slovenska mesta, vasi, podjetja – zaupanje v svoje znanje, delavnost in sodelovanje, sposobnost preseganja medsebojnih razlik, spoštovanje tradicije, solidarnost in socialna pravičnost – to so vrednote, na katerih moramo graditi tudi našo prihodnost,« je ob tem poudarila ministrica.

Katič in Kontič na Graški gori

“Danes živimo v samostojni in suvereni Republiki Sloveniji, članici Evropske unije in zveze Nato, in postavljeni smo pred nove izzive,” je nato dejala ministrica. “Izzive, v katerih bomo morali znova dokazati, da smo zmoremo in smo dobri gospodarji ter da znamo najti dobre menedžerje v podjetjih, ki dajejo kruh našim ljudem. Več pozornosti moramo nameniti tudi ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Na nas je, da skrbimo za ohranitev zdrave pitne vode in da cenimo domačo, lokalno pridelano hrano. Treba se je zanesti na lastno pamet in verjeti vase, tuje nasvete pa sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno,” je poudarila ter dodala, da je potrebno vzpostaviti ravnovesje in zagotoviti enakovredno vlogo finančnega in človeškega kapitala ter oblikovati nov družbeni dogovor.

Kontič in Katič zasadila drevo na Graški gori

Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prireditev so organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko društvo Velenje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območna zveza slovenskih častnikov Velenje, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje, odbor Velenje, Društvo brigadirjev Velenje in Muzej Velenje. Pred spominskim srečanjem na Graški Gori se je ministrica za obrambo Andreja Katič udeležila odprtja novega spominskega parka, posvečenega XIV. diviziji. Na  območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjencev sta ga uredila Muzej Velenje in Mestna občina Velenje. Zbrane sta na odprtju parka nagovorila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.

Kontič: Predstavniki občin in vlade nismo zbližali stališč glede višine povprečnine

Sestanek predstavnikov Ministrstva za finance, ministrstva za javno upravo in Združenj občin Slovenije je bil posvečen predvsem pregledu ocen finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki naj bi učinkovali na stroške občin že v letošnjem letu. Pri posameznih ukrepih je bila pojasnjena metodologija, po kateri so bili finančni učinki posameznega ukrepa ocenjeni. O višini povprečnine za drugo polovico letošnjega leta po njihovih navedbah stališča niso bila zbližana. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in podpredsednik Skupnosti občin Slovenije ter velenjski župan Bojan Kontič, se v bistvu niti niso dotaknili povprečnine.

Glede omenjene metodologije ukrepov je Kontič dejal, da so v občinah veliko večino teh izračunov zavrnili. “Vztrajamo, da v tem času niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dali rezultate v drugem polletju in da je potrebno povprečnino ohraniti na 525 evrih,” je poudaril velenjski župan. Občine so namreč v januarskem dogovoru pristale na znižanje povprečnine, ki od 1. julija znaša okoli 500 evrov. A pogoj za to je bil, da vlada v prvem polletju pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov. Toda pripravljeni ukrepi po ocenah vlade prinašajo nekaj več kot devet milijonov evrov prihrankov, čemur po vladnem predlogu ustreza tudi korigirana višina povprečnine, ki naj bi za drugo polletje znašala 514,22 milijona evrov.

Predlog v skladu s tem spremenjenega zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 bo DZ obravnaval na julijski seji, ki se začne v četrtek, še pred tem, in sicer v četrtek zjutraj, naj bi se na to temo sestal tudi matični parlamentarni odbor. Do takrat se bo, kot je dejal Kontič, vlada odločila glede višine povprečnine. “V tem trenutku ne vemo, kaj bo vlada predlagala. Osebno pričakujem, da bodo še nekoliko dvignili svoj prvotni predlog, vendar to ni in ne bo v soglasju z interesnimi združenji lokalnih skupnosti v Sloveniji,” je dejal Kontič.

Po njegovih pojasnilih so na srečanju ocenili, da pred sprejemom tega zakona v DZ “niti nima več smisla, da se sestajamo”. “Mi prihranke zavračamo, ocenjujemo, da niso pravi, še vedno predlagamo, da ohranimo povprečnino na 525 evrih, nato pa konec leta analiziramo prihranke in se potem dogovorimo za poračun. Verjetno to za vlado v tem trenutku še ni sprejemljivo, morda se bodo premislili do obravnave zakona v državnem zboru,” je pojasnil Kontič. Če vlada ne bo spremenila stališča, bodo po njegovih napovedih svoj interes poskušali uveljaviti preko poslancev, ki bi k zakonskem predlogu vložili dopolnilo in povprečnino ohranili na 525 evrih.

Velenjski župan Kontič: “V Šaleški dolini bomo pili boljšo vodo.”

V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so junija zaključili projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. V sklopu projekta so tako zgradili tri čistilne naprave, prek 43 kilometrov magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in uredili daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev. S tem so zagotovili čisto in ustrezno pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline ter za 1730 prebivalcev povečali število priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju.

Po oceni župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča gre za zelo zahteven, obsežen in največji projekt na področju vlaganj v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Šaleški dolini. S stališča širšega pomena pa bo projekt po Kontičevih besedah prinesel dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z vodo. Projekt je bil sicer prvotno ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov, a jim ga je uspelo dokončati s precej manj sredstvi. Tako je bila vrednost projekta sedaj slabih 36 milijonov evrov. Od tega so šaleške občine zagotovile dobrih 18 odstotkov, preostanek pa so bila evropska sredstva.

Ministrici Katič in Kopač Mrak ter minister Židan na vladnem delovnem obisku Notranjsko-Primorske regije

Ministrski zbor se je v sredo, 3. junija mudil v Notranjsko – Primorski regiji, ki obsega občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ter se ponaša z ugodno lego in prometnimi povezavami z drugimi regijami, pesti pa jo nižja konkurenčnost gospodarstva. Delovni obisk je vlada začela s dopoldanskim posvetom na Snežniškem gradu v Loški dolini, kjer so se ministri seznanili s potekom sanacije po žledolomu ter ukrepi za oživitev lesno-predelovalne industrije, sklenila pa pozno popoldne v Postojni na posvetu z župani o regionalnem razvojnem dialogu, kjer so govorili o najbolj aktualnih problematikah posameznih občin in regije kot celote.

Skupinska foto vlada na obisku Notranjske

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v okviru vladnega obiska regije najprej skupaj z ministricama za izobraževanje in za zdravje obiskala Vzgojni zavod Planina. Ministrice so se v zavodu seznanile s problematiko nameščanja otrok v vzgojne zavode. Na sestanku so ministrice direktorici zavoda obljubile, da se bodo skupaj lotile problametike otrok, ki so nastanjeni v vzgojne zavode in k pripravi rešitev pozvale tudi ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za notranje zadeve.

Kopač Mrak na Planini

Kopač Mrak v domu na Planini

V Ilirski Bistrici je ministrica Kopač Mrak obiskala Center za socialno delo ter Center za otroke in mladostnike Sonček, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Ministrica je ob tem poudarila, da jo veseli, da ilirskobistriški župan Emil Rojc iz vrst SD zelo dobro sodeluje s centrom, kar se kaže na primerih dobrih programov in projektov namenjenih občanom in občankam Ilirske Bistrice. Otroci v centru Sonček pa so ministrici pripravili prav prisrčen sprejem in jo posladkali z doma spečenimi dobrotami. Za zaključek vladnega obiska je ministrica Kopač Mrak obiskala še zaposlitveni center Karso. Osnovni namen centra Karso je zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki imajo pravico do zaposlitve na zaščitena delovna mesta. Karso uspešno deluje na več področjih, trenutno je v podjetju zaposlenih 15 ljudi, od tega 10 na zaščitenih mestih.

Kopač Mark v centru Karso

Kopač Mrak in Peter Svetina direktor centra Karso

Kopač Mrak in Rojc v Sončku Ilirska Bistrica

Kopač Mrak in sončki v Ilirski Bistrici

Kopač Mrak v CSD Ilirska Bistrica

V okviru vladnega delovnega obiska v Notranjski – Primorski regiji si je kmetijski minister mag. Dejan Židan najprej ogledal kmetijo Pri Ivankotovih v Premu, kjer so mu predstavili delovanje kmetije. V nadaljevanju svojega programa obiska je uvodoma nagovoril udeležence 15. vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na katerem je bila med drugim predstavljena ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter poslovanje panoge v letu 2014. Popoldne se je minister Židan srečal z vodstvom podjetja Delamaris Kal v Pivki, kjer si je tudi ogledal proces predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov. Gre za eno izmed uspešnejših slovenskih investicij na področju proizvodnje in predelave rib, saj je podjetje Delamaris Kal prejelo kar 3,5 mio EUR evropskih nepovratnih denarnih sredstev iz Programa razvoja ribištva 2007-2013, medtem ko je celotna investicija preselitve obrata znašala 6,4 mio EUR.

Židan na vrhu v Portorožu

Židan v podjetju

Kot zadnjo lokacijo v okviru vladnega regijskega obiska je minister Židan obiskal Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni, kateri je bilo konec leta 2013 z odločbo o podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdnih površin za dobo 10 letih podeljenih 50 hektarjev državnih gozdnih površin. Minister Židan se je na srečanju z vodstvom seznanil z delovanjem šole, ogledal pa si je tudi kako dijaki v praksi upravljajo z gozdnimi površinami in z novo žago. Na zaključnem srečanju ministrske ekipe z predstavniki regije je kmetijski minister Dejan Židan navedel, da naj bi pri iglavcih do konca leta dosegli 80- do 90-odstotno sanacijo, pri listavcih pa naj bi sanacijo zaključili do leta 2017. Glede odprave posledic lanskega žledoloma je minister ocenil, da se s sanacijo spopadajo razmeroma dobro.

Židan na lesarski šoli

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je dopoldne najprej udeležila delovnega posveta Vlade Republike v Pristavi pri gradu Snežnik, kjer so razpravljali o odpravi posledic žledu, solidarnostnem skladu in oživitvi lesno pridelovalne industrije ter upravljanju z gozdovi. Nato se je skupaj s sodelavci odpravila na osrednje vadišče Slovenske vojske na poligonu Poček, kjer se je v objektu Bile srečala z županom Igorjem Marentičem in predstavniki Občine Postojna ter člani Koordinacijske skupine za izvajanje dogovora med MORS in občino o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna. Na podlagi dela koordinacijske skupine je ministrstvo za obrambo v zadnjem letu dni izboljšalo obveščanje javnosti o dogajanju na osrednjem vadišču Slovenske vojske. Napredek je bil narejen na področju varstva okolja in monitoringa, zmanjšana je tudi uporaba varnostnih con.

Katičeva in Bizjak v Postojni

Obrambna ministrica Katič je v izjavi za medije po srečanju povedala, da je srečanje potekalo kvalitetno, tako kot tudi potekajo dogovori med občino Postojna in ministrstvom za obrambo v preteklem času, od decembra 2014 dalje. Ministrica je s sodelovanjem zadovoljna, saj koordinacijska skupina, ki je oblikovana s strani občine in ministrstva, odlično opravlja delo. Zato Katičeva pričakuje, da bomo vse skupaj, probleme, ki nastajajo ob takem objektu in ob prisotnosti Slovenske vojske uspešno reševali tudi v prihodnje. Ob tem je opozorila na pomen usposobljenosti Slovenske vojske za izvajanje nalog, med katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države.

Katičeva in Bizjak na Počku

Kot je dejala Katičeva, je vadišče Poček eden od najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med ministrstvom za obrambo in občino Postojna zdaj bistveno boljše. Na novinarsko vprašanje glede treh pobud za presojo ustavnosti Uredbe o DPN OSVAD je ministrica Katič dejala, da na ministrstvu čakajo na odločitve Ustavnega sodišča in jih bodo spoštovali. Pojasnila je, da ministrstvo pripravlja javni razpis za celovito, neodvisno in strokovno izvajanje nadzora vpliva Slovenske vojske na okolje, ki bo vključeval meritve tal, zraka, vode, hrupa ter raznolikosti favne in flore. Glede odškodnin Občini Postojna oziroma njenim prebivalcem se ministrica Katič zavzema za dolgoročno rešitev, ki jo poskušajo doseči v okviru koordinacijske skupine.

Katičeva na Počku

Ministrica Katič se je nato na vadbišču Poček seznanila z dejavnostmi Slovenske vojske na poligonu in s predvideno investicijo na objektu Slovenske vojske na Bilah. V nadaljevanju si je obrambna ministrica skupaj s premierjem in kulturno ministrico ter županom Občine Pivka ogledala tudi Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer hranijo vse več edinstvenih primerkov vojaške tehnike in opreme iz polpretekle zgodovine. Po obisku Pivke se je ministrica Katič s sodelavci MORS sestala z županom Občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem in članoma koordinacijske skupine glede uporabe strelišča Bač s strani občine. Nato je namreč ministrica z županom podpisala sklep o ustanovitvi koordinacijske skupine s strani MORS in Občine Ilirska Bistrica, ki bo še izboljšal sodelovanje med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Pozno popoldne pa se je tudi ministrica Katič udeležila skupnega vladnega srečanja v Postojni, kjer je bilo govora o regionalnem razvojnem dialogu za Notranjsko – Primorsko regijo.

Katič in Cerar v Pivki

Katičeva v Pivki

Murskosoboški župan Jevšek ob razrešitvi podžupanje Opec: “Obljubil sem konec politike, ki je dobra zgolj za določene.”

Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je z mesta podžupanje razrešil Jasmino Opec, ker na nedavnem glasovanju o soglasju k uveljavljanju odškodninske odgovornosti nekdanjih nadzornikov Komunale, ki so odobrili sporno posojilo nogometnemu klubu Mura, ni oddala glasovnice. Komunala zato proti nadzornikom ne more vložiti odškodninske tožbe. Župan Jevšek pravi, da je občankam in občanom obljubil drugačno politiko, ki bo dobra za vse, in konec politike, ki je dobra zgolj za določene, svojo odločitev, da je izgubil potrebno zaupanje v Jasmino Opec in po tehtnem razmisleku sprejel odločitev o njeni razrešitvi s funkcije podžupanje, pa sporočil v odprtem pismu.

“Politiki moramo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja in če politik z javnim denarjem nerazumno tvega, potem mora biti ob oškodovanju javnih sredstev pripravljen tudi prevzeti odgovornost. Ni prav, da račun za nerazumna tveganja politike plačajo občani,” je sporočil Jevšek in nadaljeval, da “je nedopustno, da podžupanja ni podprla prizadevanja javnega podjetja pri poskusu povrnitve škode. Načelnost in integriteta v tem konkretnem primeru, drugega, kot glasovati ZA, preprosto nista dopuščali”, je zapisal Jevšek in dodal, da kompromisa tu ne more biti.

Murskosoboška Komunala je leta 2012 nogometnemu klubu Mura posodila 250.000 evrov, vendar najmanj 187.000 evrov ni dobila nazaj, ker jih klub nima, zato je novo vodstvo Komunale vložilo odškodninsko tožbo proti prejšnjemu direktorju Dragu Šiftarju in prejšnjemu županu Antonu Štihcu. Proti nadzornikom pa bi jo lahko le, če bi dal za to soglasje občinski svet. Na seji mestnega sveta je glasovalo 13 članov, za sklep jih je bilo 11, proti ni bil nihče, dva se o tem nista opredelila. Ker pa 13 svetnikov ni oddalo glasovnice, za glasovanje niso bili sklepčni, zato Komunala ni mogla vložiti tožbe. Glasovnice ni oddala tudi Jasmina Opec.

Ker župan Jevšek od podžupanje pričakuje, da bo vedno postavila javne interese na prvo mesto ter se z vsemi močmi borila za blaginjo vseh njenih občank in občanov, ne more biti več del njegove ekipe, je pojasnil v pismu občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota. Meni namreč, da so svetniki, ki niso oddali glasovnice, “ravnali narobe, ker tokrat ni šlo zgolj za običajno glasovanje, pač pa tudi za glasovanje o drugačni politični kulturi, kjer se ne delimo na naše in vaše.”

Celotno pismo župana Jevška o razrešitvi podžupanje si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/3qXaR

Bojan Borovnik je novi župan Občine Mislinja

V Občini Mislinja so v nedeljo, 10. maja letos, potekale nadomestne županske volitve, potem ko je februarja letos veliko prezgodaj umrl dotedanji župan Franc Šilak iz vrst SD. Zmagovalec nadomestnih županskih volitev v Občini Mislinja je že v prvem krogu postal Bojan Borovnik, kandidat Socialnih demokratov. Prejel je 53,47-odstotka glasov, kažejo sicer še neuradni podatki občinske volilne komisije.

Na včerajšnjih volitvah je glasovalo 2141 volivcev, od tega je bilo veljavnih glasovnic 2130, 11 je bilo neveljavnih, je povedal predsednik občinske volilne komisije Občine Mislinja Tadej Poberžnik. “Čakamo še glasovnice, ki bodo prispele po pošti, ampak predvidevamo, da se rezultat ne bo spremenil,” je še dodal Pobrežnik. V 20 dneh po volitvah se bo sestal občinski svet Občine Mislinja, ki bo potrjeval mandat novemu županu. S potrditvijo bo dosedanji občinski svetnik Bojan Borovnik nastopil mandat župana, ki bo trajal slabe tri leta in pol, do novih rednih lokalnih volitev. Borovnik, ki je po smrti Šilaka v vmesnem času tudi začasno vodil občino, je sicer zaposlen v podjetju Gorenje IPC.

Socialni demokrati iskreno čestitamo novoizvoljenemu županu Mislinje in mu želimo veliko uspeha pri njegovem nadaljenem delu ter vodenju občine. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem občankam in občanom Mislinje za izkazano zaupanje Bojanu Borovniku.