Danes smo soočeni s številnimi spremembami, ki zadevajo vprašanja prihodnosti dela in potrebujejo hitre zakonodajne prilagoditve: prekarnost, delo na daljavo, zmanjševanje socialne varnosti, izgorevanje, revščina zaposlenih, pravica do odklopa, robotizacija, digitalizacija in druge tehnološke spremembe, porast brezposelnosti, izkoriščanje zaposlenih, spreminjanje poslovnih modelov, platformsko delo, usoda vrste gospodarskih sektorjev in kriza sindikaliziranosti.
Socialni demokrati smo prepričani, da je potrebno odgovore na vprašanja, kako bomo delali in živeli v prihodnje, reševati s partnerskim socialnim dialogom. Izhodišče za to pa je jasno: ne na račun zniževanja socialnega standarda ljudi, delavskih pravic, družbene solidarnosti in varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter enakih možnosti vseh, ne glede na okoliščine, ki jih opredeljujejo. Socialno partnerstvo, s katerim lahko država uravnoteži odnos med kapitalom in delo, je pravi odgovor. Razmerja moči med kapitalom in delom so se namreč porušila, delo je razvrednoteno, kapital pa pridobiva na moči in prevladuje kot osnovno merilo in osnovno gonilo.
Socialni demokrati zato pozivamo k novemu dogovoru o prihodnosti dela z novim socialnim sporazumom, ki bo začrtal razvoj naše družbe, v kateri bo delo spoštovana in uresničevana vrednota. Družba, v kateri bodo ljudje s svojim delom lahko dosegali najvišjo možno kakovost življenja.
Netipične oblike dela in z njimi prekarnost so že dolgo v porastu. Posebej ranljivi so mladi, vendar se z epidemijo širi med vse generacije. Prekarnost predstavlja naraščajoče tveganje neenakosti v dostopu do socialne zaščite, tako kratkoročno (denimo pri bolniški odsotnosti) kot tudi dolgoročno (pravice iz pokojninskega zavarovanja).
Slovenija ima glede na EU nadpovprečni delež začasnih oblik zaposlitev (vključno s študentskim delom), kot ključni problem pa je identificirana različna obdavčitev in različna višina socialnih prispevkov. Dogaja se socialni dumping, ki vodi v še večje razlike. Prekarnost na trgu dela moramo odpraviti.
Obseg prekarnosti se lahko zmanjša s prilagoditvijo zakonodaje, z obdavčitvijo in z učinkovitim nadzorom. Potrebno je poenotenje vseh zakonitih oblik dela, tako z vidika pravne ureditve kot z vidika vključitve in upravičenj iz socialnih zavarovanj. Namesto povečevanja prekarnega dela v obliku »outsourcinga« določenih storitev, se je potrebno aktivneje začeti posluževati »insourcinga«, kjer mora država ravnati kot dober zgled. Hkrati potrebujemo uveljavitev enotne pogodbe o zaposlitvi, da se zmanjšajo razlike, ki jih visoka segmentacija na trgu dela povzroča (vključno z nizko stopnjo socialne varnosti prekarnih delavcev).
Zavzemamo se za trajno povečevanje minimalne plače, da jo prelevimo v dostojno plačo za dostojno življenje.
Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko (plača za najmanj dostojno življenje), pravno (nadzor nad kršitvami in učinkovito uveljavljanje pravic) in socialno varnost (vsi sistemi socialnih zavarovanj). To bi morala biti samoumevna pravica vsakega posameznika.
Strinjamo se, da minimalna plača nikakor ne sme biti maksimalna plača. Zato potrebujemo premik družbene miselnosti od minimalne k dostojni plači.
Rast plač želimo doseči z dogovorom socialnega partnerstva in z ukrepi za izboljšanje kakovosti delovnih mest, produktivnosti in dodane vrednosti. Za to potrebujemo aktivno gospodarsko politiko, vlaganje v izobraževanje in delovne pogoje zaposlenih, pa tudi pripravljenost zaposlenih za pridobivanje novih znanj.
Za povečanje produktivnosti, torej povečanje učinkovitosti vloženega dela in virov, potrebujemo sodobne pristope organizacije dela. Potrebna je sprememba družbene kulture in razmerij med delom in kapitalom, zato si želimo po pozitivnem zgledu iz tujine doseči soglasje socialnih partnerje za dogovor o uvedbi (obvezne) delitve dobička med zaposlene.
To vidimo ne le kot ukrep za povečevanje produktivnosti in pravičnejše delitve ustvarjenega, ampak kot drugačen pogled na razmerje med delom in kapitalom, ki hkrati povečuje motiviranost za doseganje boljših rezultatov dela.
Osnova naših prizadevanj za napredno solidarnost je uvedba 30-urnega delovnika (za današnjo plačo 40-tih ur). To je tudi odgovor na nove okoliščine dela, pa naj si gre za povečano nujnost mobilnosti zaposlenega v storitvenem sektorju ali za avtomatizacijo in robotizacijo v kmetijstvu in proizvodnji.
Že sedaj imamo v Sloveniji pozitivne primere 6-urnega delovnika v gospodarstvu. Ob tem lahko skrajšan polni delovni čas predstavlja odgovor na pojav vse hujše izgorelosti zaposlenih ter ima tudi številne druge pozitivne učinke. Istočasno lahko vidimo, da ima trenutna zakonska ureditev dela za skrajšani delovni čas, ki se je poslužujejo določena podjetja, svoje napake in hude pomanjkljivosti.
Zato potrebujemo dogovor o novi zakonski ureditvi za trajno skrajšanje polnega delovnega časa, saj funkcija povečane učinkovitosti zaposlenega, bodisi skozi osebno inovativnost ali tehnološke spremembe, ne more biti zgolj v funkciji krčenje števila ljudi v delovnem procesu, ampak v dvigu splošne kakovosti življenja. Za več učinkovitosti moramo torej ponuditi več življenja, prostega časa, več možnosti, da človek poleg dela izpolnjuje tudi preostale, na delo za plačilo nevezane aspiracije in hotenja.
Epidemija je spremenila način dela, kot smo ga poznali doslej. Številni so bili čez noč primorani začeti z delom od doma oziroma na daljavo (teleworking). Ker nas je tudi na tem področju epidemija (razumljivo) dobila relativno nepripravljene in z zastarelo zakonodajo je jasno, da je potrebno ureditev dela na daljavo urediti na novo. Ob tem moramo preteklo izkušnjo uporabiti kot priložnost za nadgradnjo delavskih pravic in standardov varnosti pri delu, zato velja med drugim razmisliti o uzakonitvi trajne pravice do dela od doma.
Slovenija je po ustavi socialna država, zato moramo premagati družbene neenakosti ter s trdnimi mrežami socialne varnosti preprečevati revščino in zaščititi tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. Nedopustno je namreč, da je vedno več revnih zaposlenih, ko s plačo ni mogoče preživeti. Da bi napredovali ne le kot posamezniki, ampak da bi kot starajoče se skupnosti ustvarjali kakovostno, dostojno, humano življenje za vse, moramo premagali revščino, izključenost ter ujetost v krog dohodkovne depriviligiranosti in posledično neprekinjene družbene podrejenosti in neenakopravnosti.
Zato je ključno najti odgovor na vprašanje, kako nadgraditi ali spremeniti trenutni model socialne države. Zaradi pozitivne izkušnje programa Jamstvo za mlade velja preučiti idejo t.i. jamstva za delo, to je zaposlitveno jamstvo za vse kot nove oblike socialne varnosti. Država tako vsakemu državljanu, ki je sposoben in želi delati, omogoči dostojno plačano zaposlitev ali možnosti dodatnega izobraževanja ali prekvalifikacije. Soočamo se namreč z zelo nizkimi stopnjami razvitih kompetenc pri delavcih z najnižjimi dohodki. Slednje kot odgovor zagovarjajo določeni sindikati in ekonomisti.
Pilotni projekt, ki so ga oblikovali ekonomisti z univerze Oxford, se že izvaja v Avstriji in predvideva, da se vsem brezposelnim zagotovi polno plačana (javna) zaposlitev oziroma delo. S tem želijo preprečevati ne le finančne težave. ampak tudi psihološke in širše družbene posledice brezposelnosti.
V času pametnih telefonov, mobilnih podatkov, družbenih omrežij in številnih sodobnih komunikacijskih kanalov, postaja t.i. pravica od odklopa pomembno vprašanje, ki se mu namenja premalo pozornosti.
Evropski parlament je že sprejel odločitev, da bi pravica do odklopa morala biti temeljna pravica povsod v Evropski uniji, saj kultura stalne dosegljivosti povečuje tveganje za depresijo, tesnobo in izgorelost.
Prizadevamo si za enakovredno vlogo finančnega in človeškega kapitala, zato zagovarjamo delavsko delničarstvo in notranje lastništvo zaposlenih.
Za delavsko delničarstvo se v svetu danes odločajo podjetja, ki se zavedajo, da so delo, znanje, ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih ključni dejavnik rasti in konkurenčnih prednosti podjetja. To je najboljši način za povečevanje skladnosti interesov podjetja in zaposlenih, hkrati pa ima velike učinke na povečanje produktivnosti, pripadnosti in solidarnosti v podjetju.
Vemo, da je resnično solidarna družba lahko le demokratična družba. Zato potrebujemo pogumnejše uveljavljanje ekonomske demokracije in sprejem zakonov, ki bodo omogočili spodbujanje delavskega (so)lastništva in zadružništva. Tudi posledice epidemije bodo zahtevale odgovor v obliki delavskega lastništva, saj je morda sedaj pravi čas za zagon lastništva zaposlenih v Sloveniji. Socialni demokrati smo že v preteklosti pripravili zakon o delavskih odkupih ter si ob tem prizadevamo za vzpostavitev davčno stimuliranega modela za spodbujanje delničarstva zaposlenih in vzpostavitev finančnega mehanizma za spodbujanje delavskega lastništva.
Znanje, ustvarjalnost in delo naših ljudi so ključna primerjalna prednost, ki jo Slovenija ima. Dobro izobraženo, podjetno in inovativno prebivalstvo, sposobno in voljno povezovanja s svetom, je ključni element naše globalne konkurenčnosti. Slovenija mora za zmanjšanje razvojnega zaostanka za najrazvitejšimi povečati dodano vrednost in produktivnost.
Ob spreminjajočih se razmerah in pogojih na trgu dela in novih potrebah po specializiranih znanjih in poklicih potrebujemo učinkovit in širok program izobraževanj in poklicnih prekvalifikacij.
Zato podpiramo ustanovitev novega sklada dela, ki bo omogočil prekvalifikacije in dokvalifikacije zaposlenih. Ob tem je potrebno vzpostaviti razvojno zavezništvo med inštitucijami znanja in gospodarstvom.
Podobno kot drugod v tujini je tudi v Sloveniji potrebno spodbuditi nov zagon sindikalnega organiziranja, da se doseže višja stopnja izpogajanja, uresničevanja in varovanja delavskih pravic. Nizka stopnja sindikaliziranosti pomeni tudi nizko stopnjo delavskih pravic.
Zato pozivamo k aktivnemu samoorganiziranju vseh delavcev, bodisi redno zaposlenih ali prekarcev, saj je lkolektivna akcija način, da se upremo retrogradnim socialnim procesom in obnovimo družbo blaginjo za vse. Novo organiziranje delavstva je nujno za prenovo socialnega dialoga kot civilizacijskega dosežka EU, okrepitev demokratičnosti in sodelovanja pri upravljanju najpomembnejših zadev in izzivov v skupnosti. Zatreti in sankcionirati je potrebno pritiske, ki se izvajajo na sindikaliste ter okrepiti pozitivne prakse in uspehe sindikalnega delovanja na ravni posameznih podjetij. Potrebno je zaščititi delavske predstavnike in v Sloveniji prenesti dobre prakse delavskega soupravljanja iz Nemčije, ki koristi tako zaposlenim, podjetjem kot ekonomiji v celoti, saj krepi družbeni vidik tržne ekonomije in blaži negativne posledice gospodarskih in finančnih kriz.
Socialni demokrati verjamemo, da je nov socialni sporazum o prihodnosti dela nujen korak za to, da uresničimo priložnosti in obvladamo tveganja, ki jih prinašajo številne spremembe. Samo z dogovorom lahko dosežemo pravične rešitve, ki bodo omogočile aktiviranje vseh potencialov družbe in vsem zagotovile blaginjo in varnost.
