9. junija na EU volitvah obkroži SD in 4x ZA

Stališča SD za posvetovalne referendume

Kljub našim pomislekom glede datuma trojnega referendumskega glasovanja, ki bo potekalo hkrati z evropskimi volitvami, SD ocenjujemo, da gre za teme, ki so primerne za referendumsko odločanje.

Ocenjujemo, da bodo izidi volitev v Evropski parlament bolj usodno vplivali na življenja ljudi od referendumskih rezultatov, zato pozornost namenjamo prepričevanju volilk in volilcev, da svoj glas namenijo solidarni, zeleni, inovativni in varni Evropski uniji, za katero si prizadevamo SD.

Verjamemo pa, da si bodo ljudje znali ustvariti tudi mnenje o referendumskih vprašanjih in zakonodajalcu dati jasen signal svoje volje.

Naloga vseh organizatorjev kampanje je, da se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo, da zagotovimo kar se da poglobljeno, strpno in spoštljivo razpravo.

Legitimnost glasovanja – volilnega in referendumskega – se izrazi skozi množičnost udeležbe. Visoka udeležba pomeni, da je ljudem mar za to, v kakšni družbi bomo živeli. Socialni demokrati si želimo, da bi bila udeležba kar se da visoka.

Zato pozivamo vse volivke in volivce, da poleg volilnih dilem temeljito preučijo tudi referendumska vprašanja, se skozi javno razpravo temeljito informirajo in opredelijo, nato pa glasujejo – na evropskih volitvah za listo SD, na referendumska vprašanja pa odgovorijo štirikrat z ZA.

Za ureditev pravice do prostovoljnega končanja življenja.

Obžalujemo, da kratek čas ne bo omogočal poglobljene razprave in da ne odločamo o rešitvah. Strah pred smrtjo in umiranjem je temeljno človeško čustvo. Želja po dostojanstveni in neboleči smrti pa je prisotna pri vsakemu. Razumljiva sta tako želja po ureditvi tega kot nasprotovanja, da bi posegali v veljavno stanje. Pri tej temi, ki je zaradi moralno-etičnih dilem zahtevna, pozivamo k spoštljivi razpravi.

Vprašanje pravice posameznika do končanja lastnega življenja, kot tudi možnost pomoči drugih pri takem dejanju, je prvovrstna moralno-etična in politična dilema. Strah pred smrtjo in umiranjem je temeljno človeško čustvo; želja po dostojanstveni in neboleči smrti pa je prisotna pri vsakem izmed nas. Razumljiva sta tako želja po zakonski ureditvi tega vprašanja kot nasprotovanja, da bi posegali v veljavno stanje. Vprašanje terja težke in spoštljive razprave ter zahtevne premisleke in odločitve. Vsekakor je primerno, da pri takem vprašanju ljudstvo da soglasje – tako za začetek postopka kot za konkretno rešitev, ki bi jo uzakonil Državni zbor.

Pred nekaj meseci je Državni zbor obravnaval prvi zakonski predlog, ki bi uredil to področje, in ki smo ga Socialni demokrati večinsko ocenili kot primerno osnovo za obravnavo in razpravo. Parlamentarna večina je tak predlog zavrnila; namesto tega je bil predlagan referendum, katerega izvedbo SD podpiramo, četudi menimo, da bi bilo vprašanje, razpravo in datum odločanja potrebno zastaviti bolj potrpežljivo. Upamo, da bodo kratki časovni roki in sovpadanje z drugimi odločitvi kljub temu omogočali strpno, spoštljivo in poglobljeno razpravo.

Vprašanja prostovoljnega končanja življenja in pomoči pri njem zadevajo vsakogar izmed nas, zato tudi verjamemo, da si bo vsakdo oblikoval stališče do tega vprašanja. Vsakdo se bo torej odločil po vesti. Pomembno je, da se to stališče izrazi tudi z glasovanjem. Visoka volilna udeležba kot posledica strpne javne razprave bo najboljša popotnica nadaljnjemu urejanju tega področja, v smeri, kot jo bo določilo glasovanje ljudstva. Socialni demokrati jo bomo pri svojem nadaljnjem delovanju vsekakor upoštevali.

Pri tem bi radi opozorili še na velik pomen spoštljivosti in empatije v tej razpravi. V njej se moramo vživeti v ljudi, katerih trpljenje ni le tako neznosno, da se jim dostojanstvena smrt zdi edini izhod, temveč je njihovo zdravstveno stanje tako zelo krhko, da svojega življenja ne bi bili sposobni končati sami. Pokazati moramo veliko stopnjo razumevanja do velike širine različnih stališč: od tistih, ki bi sočutno pomoč pri takem dejanju šteli za moralno dolžnost; do tistih, ki prizadevanje za svetost življenja vidijo absolutno in se nikakor ne morejo sprijazniti z obstojem okoliščin, v katerih bi bilo lahko moralno in zakonito pomagati sočloveku, da se reši neznosnega in neozdravljivega trpljenja.

Predvsem pa bi se morali pogovoriti o okoliščinah in pogojih, ko bi bilo lahko kaj takega mogoče. Resno bi morali preprečiti vsakršno možnost zlorab – predvsem tistih, kjer bi lahko trpljenje ali pa koristoljubje svojcev ustvarjalo pritisk na bolnika, da predčasno konča svoje življenje. Razprava bi morala zakonodajalcu dati odgovore o volji volilcev in okvirje o tem, kaj in pod kakšnimi pogoji naj uzakoni. Kljub temu, da referemdumsko vprašanje teh okvirjev ne upošteva, je nujno, da so del našega razmisleka in odločitev.

SD zato predlagamo volivcem, da se ob glasovanju na evropskih volitvah, ki bodo odločilno zaznamovale našo skupno prihodnost, udeležijo tudi referendumov in glasujejo ZA zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja.

Za uvedbo preferenčnega glasu.

Upamo, da se bodo v javni razpravi in kasnejši uveljavitvi ljudske volje oblikovali tudi jasnejši okvirji konkretnih rešitev za uvedbo preferenčnega glasu, ki bi povečal vpliv volivcev na sestavo DZ, za katere bi bilo moč dobiti dvotretjinsko podporo v Državnem zboru. Ostajamo odprti za javno razpravo in resen politični dialog o možnostih, ki bi lahko pripeljale do zahtevane ustavne večine.

Naša Ustava zahteva, da je v okviru proporcionalnega volilnega sistema zagotovljen »odločilen vpliv volilcev na izbiro kandidatov«. Konkretnega načina, na katerega se to dosega, pa Ustava ne predpisuje. To ureja Zakon o volitvah v Državni zbor, ki ga je potrebno sprejeti z ⅔ večino.

Volilni okraji, danes oblikovani znotraj osmih volilnih enot, naj bi volilcem zagotavljali možnost izvolitve kandidata, ki prihaja iz njihove geografske sredine. Vendar v praksi vsakemu okraju ni zagotovljeno poslansko zastopstvo: to pripada tistim kandidatom, ki si glede na podporo svoje liste pridobijo relativno največji delež podpore, a v različnih okrajih. Obstoječi volilni sistem je sicer demokratičen in skladen z ustavnim redom, strinjamo pa se, da volje ljudi ne odraža dovolj neposredno in da so potrebne spremembe.

Rešitev z ukinitvijo volilnih okrajev ob nespremenjenih osmih volilnih enotah bi pomenila najenostavnejši način uvedbe »odločilnega vpliva« skozi preferenčni glas. Socialni demokrati smo jo zapisali v svoj program ter zanjo večkrat prispevali poslanske podpise in glasove. Menimo, da bi volilci in volilke s preferenčnimi glasovi lahko bolj neposredno vplivali na njihovo izvolitev; na način, ki ga poznajo in uporabljajo tudi pri evropskih in lokalnih volitvah. SD jo zato večinsko zagovarjamo kot najprimernejšo. Zapisana je tudi v koalicijski dogovor in jo razumemo kot našo zavezo ljudem.

Ob svoji podpori preferenčnemu glasu pa izražamo tudi razumevanje do pomislekov ljudi, ki se bojijo, da bi zgolj ukinitev okrajev zmanjšala možnosti za politično zastopanost krajev, kjer prebivajo. Zavedamo se tudi obstoja drugačnih možnosti uvedbe preferenčnega glasu, npr. s prilagoditvijo števila volilnih enot. Zato smo pripravljeni še naprej sodelovati v razpravi ter iskati rešitve in čim širši konsenz, ki je pri tako pomembni temi ključen, ne glede na politične razlike. Poskusi preglasovanj na temo volilnega sistema so v preteklosti privedli do preveč političnih razdorov in blokad delovanja. Tega si zrela demokracija ne sme privoščiti.

Želimo si, da bi referendumska razprava nakazala tudi konkretnejše možnosti za dosego soglasja o ustrezni nadgradnji volilnega sistema; zgolj odgovor na postavljeno vprašanje namreč zakonodajalcu ne daje jasnih okvirjev. Kljub temu bomo SD to razpravo obravnavali kot priložnost, da se določijo obrisi ureditve, ki bo dobila več kot dve tretjini poslanskih glasov. Na referendumu izraženo voljo ljudi bomo, ne glede na njegovo posvetovalno naravo, upoštevali pri svojem nadaljnjem političnem delovanju.

SD zato predlagamo volivcem, da se ob glasovanju na evropskih volitvah, ki bodo odločilno zaznamovale našo skupno prihodnost, udeležijo tudi referendumov in glasujejo ZA uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslank in poslancev Državnega zbora.

Za gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene ter omejeno osebno uporabo.

Pričakujemo, da bo glasovanje dalo jasen signal, da ljudje podpirajo pozitivne spremembe, ki bi zagotovile pridobivanje medicinskih surovin v Sloveniji in omogočile premik od neučinkovitih politik prohibicije k sodobnejšim pristopom zmanjševanja škode. Socialni demokrati si prizadevamo, da sprejmemo razumno in mednarodno primerljivo ureditev, ki ne bo več omejevala dostopnosti in razvoja zdravil.

Republika Slovenija je pred četrt stoletja izbrala strogo ureditev, ki s presplošnimi in neustreznimi izrazi pretirano omejuje rabo konoplje kot kulturne rastline, hkrati pa onemogoča ustrezno opredelitev kanabisa kot nadzorovane snovi z velikim medicinskim potencialom. Neustrezno poimenovanje, ki je osnova restriktivne ureditve, ostaja v veljavi.

Skromni napredki, storjeni na tem področju v zadnjih letih, niso zadostni! Nad zakonito rabo konoplje kot kulturne rastline še vedno visijo nepotrebne stigme in omejitve. Medicinska uporaba je formalno dopuščena, v praksi pa za proizvajalce zdravil, zdravnike in bolnike ostaja veliko ovir; največja med njimi je nesmiselna prepoved gojenja rastlin konoplje za namen pridobivanja medicinskega kanabisa.

Vse to deluje zaviralno na zdravje, znanost in industrijo: onemogoča, da bi v polni meri izkoristili potencial konoplje kot kulturne rastline za kmetijsko-prehransko, industrijsko in hortikulturno rabo, kot tudi medicinski potencial kanabisa kot nadzorovane snovi. Zato smo SD pripravili že več poskusov zakonskih rešitev, s katerimi bi izboljšali trenutno stanje. Z enakim namenom smo to vpisali v koalicijsko pogodbo. Zato menimo, da je prva odgovornost koalicijskih strank, da udejanjimo programe, za katere smo dobili volilno podporo. Upamo pa, da bo volja ljudstva, izražena na posvetovalnem referendumu, skeptikom med odločevalci pomagala storiti korak naprej.

Gojenje konoplje za pridobivanje medicinskega kanabisa

Medicinska raba t.i. konoplje (pravilneje: kanabisa, njegovih ekstraktov in tinktur ter sintetičnih kanabinoidov) je sicer že nekaj let formalno dopuščena, velika ovira razvoju pa ostajata prepoved gojenja konoplje za pridobivanje medicinske droge ter konzervativna in pasivna vloga regulatorja trga zdravil. Znanstveni in tehnološki napredki na tem področju zato niso posledica primerne zakonske ureditve, temveč se dogajajo njej navkljub.

Obstoječa ureditev z razdelitvijo drog v skupine, ki dopuščajo ali prepovedujejo njihovo medicinsko uporabnost, ni primerna. Uporabnost droge v medicini bi morala biti strokovna, ne politična odločitev! Prav tako ni primerno na seznam prepovedanih drog uvrščati celotnih rastlin, ki jih dajejo: rastlino konopljo bi morali opredeliti kot kulturno rastlino, na seznam nadzorovanih snovi pa uvrstiti kanabis, katerega medicinska uporaba mora biti nedvoumno dopuščena. Končati je potrebno z nerazumno opredelitvijo gojenja rastlin kot proizvodnje drog in omogočiti proizvajalcem zdravil, da pričnejo z razvojem in registracijo zdravil, za katera bodo lahko surovine gojili in pridobivali v Sloveniji. Omogočenje medicinske uporabe in razvoj zdravil bi tudi pomembno zmanjšala povpraševanje uporabnikov po izdelkih dvomljive kvalitete, ki jih ponuja črni trg.

Za vse opisano imamo SD pripravljene zakonske rešitve. Podporo volilk in volilcem vprašanju o dopustitvi gojenja in predelave konoplje v medicinske namene bomo razumeli kot podporo tem našim prizadevanjem in signal drugim odločevalcem, da končno sprejmejo razumno in mednarodno primerljivo ureditev, ki ne bo več omejevala dostopnosti in razvoja zdravil.

Volivkam in volivcem predlagamo, da na (prvo) vprašanje o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene odgovorijo z ZA.

Gojenje konoplje in posest kanabisa za osebno uporabo

Politika prepovedi in pregona vseh nadzorovanih substanc, ki je uzakonjena v večini držav sveta in ima podlago v mednarodnih konvencijah, ne dosega pričakovanih učinkov. Osredotoča se na ponudbeno stran, pri čemer predpostavlja, da je vzrok za zlorabo drog njihova dostopnost, ki jo zagotavlja črni trg. Sodobna dognanja kažejo, da zmanjšanje ponudbe in dostopnosti ne zmanjša povpraševanja; politike prohibicije pa zanemarjajo vzroke za zlorabo drog, ki pogosto izvirajo iz osebnih stisk. Premisleki o možnih alternativah so zato že dolgo prisotni in pomenijo pomemben del prizadevanj za večje duševno zdravje.

Premik od politik prohibicije in prepovedi k pristopom regulacije in zmanjševanja škode, so v več državah, tudi v Sloveniji, že pokazali rezultate in učinke, iz katerih se lahko učimo. Izkušnje drugih držav kažejo pravilnost domnev, da največja škoda zaradi drog nastaja v primerih ostrih prepovedi ali pa v primeru prostega/črnega trga; najmanjša zdravstvena in družbena škoda pa nastaja v primeru dobre regulacije dovoljenih praks. Po vsem, kar vemo o (kemičnih in nekemičnih) odvisnostih, jih stroga represija lahko naredi manj družbeno vidne, ne zmanjša pa družbene škode, ki zaradi njih nastaja.

Zato je premislek volilk in volilcev o morebitni spremembi politike do rabe konoplje oz. kanabisa v osebne namene vsekakor primerno vprašanje za odločanje na referendumu. SD bi si sicer želeli, da bi predhodno uredili vprašanje medicinske rabe in dostopnosti. S tem bi ne le izpolnili svoje programske zaveze, temveč tudi zagotovili reševanje problema v ustreznem vrstnem redu: dostopnost za bolnike in medicino bi vsekakor morala biti primarna naloga. Poleg tega je trg varnih produktov mogoče vzpostaviti le, če je predhodno urejen sistem proizvodnje izdelkov za medicinsko rabo, ki omogoča standardizacijo in sledljivost.

Kot kažejo izkušnje drugih držav, zgolj dopustitev osebne rabe in posesti odpira tudi več tveganj; legalizacijo osebne uporabe je zato potrebno urediti celostno, s čim manj pravnimi prazninami. Uzakoniti bi morali pravico posameznika do samooskrbe oz. gojenja za lastno uporabo (kot najboljši ukrep proti razrastu organiziranega kriminala) ter vzpostaviti reguliran trg z varnimi proizvodi (za zavarovanje zdravja uporabnikov). Poleg tega bi bilo potrebno sprejeti jasna pravila v zvezi s predpisi o varnosti pri delu in varni vožnji, da se nedvoumno določi, kdaj uporabnik ne sme opravljati dela oz. upravljati vozil.

Neustrezna ali površna ureditev področja rabe drog ima lahko zelo škodljive posledice. Zato SD zagovarjamo dobro premišljene korake, ki ne bodo preskakovali pomembnih podrobnosti. Tveganja, ki bodo izpostavljena v javni razpravi, so v mnogočem realna in jih je potrebno vsekakor upoštevati pri snovanju politik.

Vprašanje spremembe pristopa politike do drog je vsekakor izjemno primerno za referendumsko odločanje: gre za vprašanje, pri katerem mora zakonodajalec dobiti jasen signal ljudstva.

SD predlagamo volivkam in volivcem, da tudi na (drugo) vprašanje o gojenju in posesti konoplje za omejeno osebno uporabo odgovorijo z ZA.

Preberi več o ekipi SD na evropskih volitvah