11. julija glasuj proti.

Socialni demokrati smo že ob obravnavi novele Zakona o vodah v Državnem zboru napovedali, da v kolikor bo zakon, ki ogroža ustavno pravico do pitne vode, sprejet, si ljudje zaslužijo, da povedo, ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda.

Zato smo se tudi aktivno pridružili iniciativi državljank in državljanov že pri zbiranju podpisov za referendum o Zakonu o vodah. Sporni zakon o vodah, bi lahko namreč ogrozil kakovost podzemne vode, saj omogoča gradnjo visoko onesnažujočih objektov na samih vodovarstvenih območjih. Podzemno vodo bo tako treba temeljiteje filtrirati, kar bo predstavljalo izjemne dodatne stroške, ki jih bomo seveda krili davkoplačevalci.

Zaradi tega Socialni demokrati verjamemo, da je potrebno Zakon o vodah, ki je bil sprejet na hitro, nepremišljeno in nestrokovno, čim prej izničiti na referendumu.

Velike in dolgoročne odločitve zahtevajo visoko stopnjo soglasja v družbi; vključevanje relevantnih deležnikov od samega začetka, nato pa transparentno in gospodarno izvajanje. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo omogočiti javno razpravo o različnih stališčih in o vsebini sprememb Zakona o vodah (ZV-1G), tako z vidika vključevanja splošne zainteresirane javnosti, kot strokovne javnosti, v fazi priprave sprememb in predvsem pred posredovanjem predloga v sprejem Državnemu zboru.

Novela zakona je bila v skrajšani javni obravnavi vsega 14 dni, kar je odločno premalo za argumentiran in celovit odziv strokovne javnosti, ki bi opozorila na nevarnosti sprememb zakona. Po javni razpravi so bile v zadnji fazi zakonodajnega postopka v predlog vključene najbolj sporne spremembe 37. člena, ki dovoljujejo posege na vodnih in priobalnih območjih.

Po našem odločnem nasprotovanju in pobudam civilne družbe in stroke je bila umaknjena sporna točka 69. člena, ki bi omogočila možnost umeščanja dejavnosti z nevarnimi snovmi in odlagališči odpadkov na vodovarstvenih območjih, še vedno pa ostaja sporni 37. člen.

Visoka stopnja zaupanja javnosti je predpogoj za temeljne razvojne usmeritve. Razvoj namreč ni namenjen samemu sebi, ampak mora služiti najširšemu interesu skupnosti, tako okoljskemu, gospodarskemu in socialnemu. Ocenjujemo, da je bila s tem kršena pravica do sodelovanja javnosti, ki jo Sloveniji nalaga Aarhuška konvencija, pravo EU, ter 34.a člen Zakona o varstvu okolja (sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov, ki pomembno vplivajo na okolje).

SD smo tako že ob obravnavi novele zakona v Državnem zboru napovedali, da v kolikor bo zakon sprejet, si ljudje zaslužijo, da povedo ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda.

Do sedaj veljavni zakon je v svojem 14. členu dovoljeval gradnjo različnih objektov na priobalnem zemljišču, a le na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj naselja. O tem je na podlagi strokovnega mnenja Direkcije za vodo odločala vlada z uredbo. Od leta 2008 do danes je bilo 18 takšnih dovoljenj. 14. člen je sedaj črtan, kar pomeni, da ni več omejitve, namesto tega pa zapisan sporni 37. člen, ki gradnjo dovoljuje tudi ob rekah, jezeru, morju zunaj naselij, torej v naravi.

Res je, pogoji (po starem zakonu za zožanje priobalnega zemljišča, v novem pa za izdajo vodnega soglasja) so v obeh zakonih enaki: gradnja ne sme povečati poplavne ogroženosti, erozijske nevarnosti ali poslabšati stanja voda. Vendar, zakon sedaj omogoča dve izjemi:

Nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja »objektov v javni rabi« ter »enostavni objekti, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, npr. hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest, cisterne, garažne, skladiščne stavbe, reklamni panoji. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Na vodnih in priobalnih zemljiščih bo še naprej možno zasledovati zasebne, individualne interese – le pogoji za to bodo drugačni, tovrstne gradnje pa bodo celo zasledovale dobiček in posledično večje uničevanje narave in voda.

Gradnje objektov, ki niso v javno korist in niso javno dobro. »Objekti v javni rabi« po 26. točki 3. člena gradbenega zakona je zavajajoč termin, saj so ti objekti lahko v javni ali zasebni lasti. Prav tako so sicer lahko namenjeni vsem, a je za njihovo uporabo npr. potrebno plačati.

Povečane možnosti za privatizacijo dostopa do vode (ker luknje v zakonodaji to omogočajo). Voda je naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Novi zakon pa bi dovolil več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.

Ogrožanje površinskih in podzemnih voda: Nove gradnje ogrožajo tekoče površinske vode, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemne vode pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. Dobro stanje ekosistema v območjih obrežnega pasu, ki so najobsežnejše vodovarstveno območje virov pitne vode, je glavni kazalnik stanja vodnih virov in virov v oskrbi z pitno vodo.

Poslabšanje poplavne varnosti: Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih. Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bodo tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bo dodatno povečalo poplavno nevarnost. Protipoplavne ureditve pa predstavljajo dodaten in pogosto grob poseg v vodni prostor, saj vključujejo regulacije dna in brežin, odstranjevanje naplavin (prod, pesek), kjer se drstijo ribe in gnezdijo ptice, odstranjevanje obrežne vegetacije, ki ima funkcijo zaščite in hlajenja vodotoka ipd. Vse to negativno vpliva na biodiverziteto.

Za vzdrževanje vodotokov je namenjena proračunska postavka za Vodnogospodarsko javno službo, medtem ko so sredstva iz Sklada za vode med drugim namenjena sofinanciranju projektov oskrbe s pitno vodo, javne kanalizacije, ipd. Vlada z novim zakonom o vodah dodatno finančno obremenjuje Sklad za vode, s tem pa zmanjšuje razpoložljiva sredstva za investicijske projekte s pitno vodo in javno kanalizacijo. Zakonodajno-pravna služba DZ je ob aktualnih spremembah izpostavila, da bi moralo biti določeno, za katere namene se sredstva Sklada uporabljajo prednostno. Šele s tem bi onemogočili zlorabe pri porabi.

Po veljavnem zakonu takšnih objektov niti ni bilo možno graditi. 37. člen je dovoljeval le nujne posege, kot so objekti javne in komunalne infrastrukture, objekti za zaščito in reševanje, za rabo vode ali objekti za izboljšanje stanja voda in ohranjanja narave. Prejšnji zakon je bil torej strožji. Z dovoljevanjem gradnje hotelov, nakupovalnih središč ipd. novela zakona ne zaostruje posegov na vodna in priobalna zemljišča, temveč dovoljuje več posegov.

Javno infrastrukturo, površine za rekreacijo, sprehajalne in kolesarske poti je možno graditi že po obstoječem zakonu. Voda, obvodni prostor in dostop do njega naj bo javno dobro za vse, ne pa da služi velikim kapitalskim interesom. Zahtevamo takšen razvoj, ki uravnava različne potrebe in interese, da se zagotavlja skladnost varovanja okolja in ohranjanja narave ter na enakosti pravic zasnovan družben napredek. Razvoj mora služiti najširšemu interesu skupnosti – okoljskemu, gospodarskemu in socialnemu.

Obvarujmo
našo vodo
in nasprotujmo
spornemu
vladnemu
Zakonu o vodah!

Ker je prav,
da o ogrožanju pitne
vode odločimo ljudje.

Socialna demokracija je ideja o družbi, ki misli na jutri in na možnosti prihodnjih generacij. Zato skrbno gospodari z naravnimi viri in skrbi za trajnostno, zdravo življenjsko okolje.

Sprejeti Zakon o vodah je škodljiv! Kljub temu, da je bil po našem odločnem nasprotovanju in pobudah civilne družbe ter stroke umaknjena možnost umeščanja dejavnosti z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih, še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Omogočanje gradnje na priobalnih zemljiščih predstavlja resna tveganja za onesnaževanje površinskih in podzemnih voda.

Sporne spremembe Zakona o vodah so odraz širšega problema naše družbe, ki z izkoriščanjem človeka in okolja svet pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno in politično krizo. Socialni demokrati smo zato že ob obravnavi novele Zakona o vodah napovedali, da morajo ljudje na referendumu povedati, ali pristajajo na ogrožanje našega največjega naravnega bogastva.

V ustavo zapisana pravica do pitne vode je nerazdružljivo povezana z največjo možno mero varovanja vodnih virov! 

11. julija glasuj proti.