Matjaž Nemec: Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji

/in , , /by

“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.

Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.

Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.

Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”

Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”

Štromajer vodja slovenske delegacije na Dnevu slovenske industrije v Cernu

/in , , , /by

V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.

Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.

»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

/in , , , /by

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega  plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

/in , , , /by

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

SD pozdravila sestavo Evropske komisije: Nov zeleni dogovor je najpomembnejši projekt EU

/in , , , /by

Evropska unija je danes dobila oris svojih bodočih petletnih ambicij, politik in tudi, skozi vodstvene kadre, svojega dejanskega potenciala, da obljubljeno na volitvah tudi uresniči.

Socialni demokrati z velikim optimizmom sprejemamo odločitev, da bo najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor, zaupan prvemu kandidatu socialne demokracije Fransu Timmermansu. Ob iskreni želji, da na prvo mesto postavimo okolje in Evropo ter Zemljo rešimo pred črnimi scenariji, je vodstvo socialne demokracije logična in prava izbira.

V tem kontekstu prav tako pozdravljamo resor kriznega upravljanja, ki je bil dodeljen Janezu Lenarčiču. Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv, ki je v preteklem obdobju močno bremenil tudi Slovenijo. Kot preizkušen diplomat je dobil odličen portfelj, preko katerega lahko tudi Slovenija s skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko krepi svoj ugled in proaktivni pristop k razreševanju in upravljanju mednarodnih kriznih žarišč.

Odločitev pozdravljam, saj gre za izjemno pomembno področje, ki pokriva pomoč tako državam članicam EU kot tudi po svetu pri naravnih in drugih katastrofah, tako s humanitarnim delom kot z zajetnimi finančnimi sredstvi. Dodelitev omenjenega resorja slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej tudi v času predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2021.

Tanja Fajon, evropska poslanka S&D in podpredsednica SD

Predsednica Evropske komisije je ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko. Naš kandidat Janez Lenarčič je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi. Skrbi pa me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša.

Milan Brglez, evropski poslanec S&D

Dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za evropskega komisarja Lenarčiču je po eni strani velika odgovornost, hkrati pa tudi velika priložnost za Slovenijo. Da ta v času (pre)mnogih kriz, povezanih z nepredvidljivimi naravnimi nesrečami kot izrazu okoljske problematike ter posledic kriznih žarišč v širšem mednarodnem okolju vrednoti solidarnosti, kot eni izmed temeljih vrednot Evropske unije, da pomen in težo, ki si jo ta, še bolj pa vsi njeni državljani in državljanke zaslužijo.

Matjaž Nemec, poslanec SD in predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora

Verjamemo, da je to nova priložnost za utrditev vrednot solidarnosti, varovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic kot temelja evropske ideje in evropske prihodnosti.

Nemec: Danes potrebujemo tesna zavezništva

/in , , , /by

Poslanec Socialnih demokratov in predsednik Odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je danes na neformalnem srečanju gostil predsednico Odbora za zunanjo politiko Poslanske zbornice Italijanske republike Marto Grande. Poslanec Nemec se je z njo s poslancem in poslanko Odbora za zunanjo politiko Slovenije in Italije na sproščenem delovnem kosilu pogovarjal o odprtih temah obeh držav in celotne regije, s poudarkom na integraciji Zahodnega Balkana, migracijske politike in uresničevanja ter krepitve pravic manjšin na obeh straneh meja. Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje med državama na več področjih veliko bolj konstruktivno in v duhu partnerskega odnosa kot se to morda kaže na prvi pogled.

»Žal se prevečkrat poroča o problemih in nesoglasjih med državama, ki so žal tudi posledica populizmov, katerih agenda ni reševanje »pravih težav« temveč želja spodbujati nestrpnost in razkole. Zato je še toliko pomembneje, da ljudje na obeh straneh meja z jasnimi sporočili, ki smo jih slišali tudi ob zadnjih protifašističnih protestih, pokažejo, da takšna politika ne bo uničila več desetletne napore, da državljani Slovenije in Italije živimo v sodelovanju, spoštovanju in prijateljstvu«, je ob robu srečanja poudaril Nemec.

Sogovorniki so se strinjali, da prav ti zahtevni časi kažejo nujo še večjega in tesnejšega povezovanja med vsemi članicami Evropske skupnosti, prav odnosi med sosedami pa, da so prvi pokazatelj zrelosti preseganja morebitnih nesoglasij in temelj, na katerem lahko na novo gradimo tisto, kar je bilo zavoljo velikih izzivov kot je migracijska kriza načeto. To je po besedah Nemca nujno, če želimo ohraniti zgledno sobivanje ter sodelovanje obeh narodov, ne glede na trenutne populistične tendence, na katere žal ni imuna niti Evropska unija.

»Vesel sem, da je beseda na današnjem srečanju stekla tudi o načrtovanih aktivnosti sodelovanja Skupine parlamentarnih prijateljstev Slovenije in Italije ter Odborov za zunanje zadeve obeh držav v jesenskem času, tako pri nas v Sloveniji kot tudi v sosednji Italiji, in da so naši cenjeni gostje tako kot mi v tovrstnih srečanjih prepoznali velik potencial reševanja marsikaterega problema«, je poudaril poslanec Socialnih demokratov. »Včasih se zdi neznatna težava izjemno velika, če eden na drugega gledamo preko meja, kot pa uvidimo, da sta potrebna le iskren pogovor in pristna namera, da nadaljujemo zgledno in tvorno sobivanje, potem vidimo, da noben še tako velik izziv ni nemogoče pretvoriti v skupno zmago«, je po srečanju zaključil Matjaž Nemec.

Komisar brez podpore ljudi za SD ni sprejemljiv

/in , , /by

Evropska unija pred novimi in veliki izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo.

Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajnih desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov.

 To je po našem prepričanju resna napaka.

Zato ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše. Samo s takšno osebo lahko Slovenija računa na to, da se bo njena specifična teža v evropskem prostoru krepila in da bo delo komisarja opravila v skladu z javno predstavljeno vizijo, zavezami in rešitvami.

Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si zastavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Evropski uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja.

Enostranska odločitev predsednika vlade Marjana Šarca je neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji.

SD: Imamo mandat za napredek in spremembe EU

/in , , /by

Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez, člana Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), druge največje skupine v Evropskem parlamentu, na današnjem glasovanju ne bosta podprla Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije. Po njunem prepričanju je SD na evropskih volitvah z odličnim rezultatom prejela mandat za napredek in spremembe Evropske unije, ne za vzdrževanje statusa quo.

SD ostaja zvesta zavezam, ki jih je predstavila ljudem v času evropskih volitev. Zato ne more sprejeti dogovora izza zaprtih vrat, ki je zanikal demokratično voljo ljudi, izraženo na evropskih volitvah, in ne kandidatov, ki na evropskih volitvah niso predstavili svoje vizije, svojih rešitev in svojih zavez, za najvišje predstavnike Evropske unije.

Odločen odgovor na tožbo Evropske komisije zaradi bančne sanacije

/in , , , /by

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je predstavila vladni odgovor na tožbo Evropske komisije, ki Slovenijo toži zaradi hišnih preiskav na sedežu Banke Slovenije. V odgovoru na tožbo Slovenija zavrača očitek o kršitvi nedotakljivosti arhivov Evropske unije, pa tudi očitek, da so slovenski organi kršili načelo lojalnega sodelovanja. Slovenija se je v odgovoru jasno opredelila do suverene pravice preganjanja kaznivih dejanj in poudarila neodvisnost organov pregona.

Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. “Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene. Odločno pa je potrebno zavrniti tudi načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala,” je ob predstavitvi odgovorna na tožbo povedala ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič.

SD kot nesprejemljivo ocenjuje stališče Evropske komisije in Evropske centralne banke, po katerem dokumenti, povezani z izvajanjem nalog evrosistema v prostorih Banke Slovenije, uživajo zaščito po pravu EU kot del arhiva ECB. Za SD je tovrstno stališče še posebej problematično zaradi praktičnega dejstva, da bi bilo za preiskavo torej potrebno vnaprejšnje soglasje ECB, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.

V SD zato menijo, da se preprosto ni mogoče sprijazniti, da Slovenija ne bi smela, na svojem ozemlju, v prostorih Banke Slovenije, preiskovati potencialnih kaznivih dejanj. Andreja Katič je prepričana, da je “avtonomija organov pregona bistvena prvina pravne države, poleg tega pa je pri tovrstnih preiskavah element presenečenja ključen.”

Pristop, ki ga je ubrala Evropska komisija, je za SD sporen z vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. “Sodba Sodišča EU bo pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, hkrati pa bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice,” še dodajajo v SD.

Socialni demokrati pozdravljajo odziv Andreje Katič na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, saj je odgovorno do državljanov, da se okoliščine in odgovornost za potek bančne sanacije raziščejo, ker morajo pravica, pravna država in zakoni veljati za vse enako. Tudi za banke in veliki kapital.

Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe

/in , , /by

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.

Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”

Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.

Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.

Mag. Dejan Židan
Foto: AP