Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Dejan Židan

Židan na podelitvi Zoisovih in Puhovih nagrad poudaril pomen znanstveno-raziskovalne dejavnosti za prihodnji razvoj Slovenije

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v sredo, 20. novembra 2019, v dvorani GH Union v Ljubljani kot slavnostni govornik udeležil podelitve Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad. Predsednik DZ je v nagovoru zbranim dejal, da znanstveniki in raziskovalci s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. “Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati,” je poudaril Židan. 

“Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. Zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov,” je povedal predsednik DZ.

“Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev,” je izpostavil Židan.

Letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sta pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik. Nagradi so jima, skupaj z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije, podelili na slovesnosti, ki sta se jo udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Ljubljana, GH Union. Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti RS.

Govor predsednika DZ:

“Spoštovani visoki gostje,
cenjeni nagrajenke in nagrajenci,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
gospe in gospodje,

starogrški filozof Aristotel je v svoji Metafiziki zapisal: »Vsi ljudje težijo k vedenju, in sicer po naravi«. In prav znanstveno-raziskovalna dejavnosti je bila tista, ki je sprožila znanstveni in tehnični napredek ter s tem preoblikovala svet. Zato me veseli, da bomo tudi letos podelili najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.

Slovenski prostor se že od nekdaj lahko pohvali s številnimi odličnimi in mednarodno vplivnimi znanstvenicami in znanstveniki ter raziskovalkami in raziskovalci, ki so usmerjali naš razvoj in našo zgodovino. Baron Žiga Zois in Janez Puh, po katerih nosijo ime današnje nagrade in priznanja pa sta »le« dva izmed številnih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo vedoželjnostjo in zavidljivimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki zaznamoval bogat slovenski znanstveni opus in, kot rečeno, usmerjali naš razvoj in zgodovino.

Žiga Zois – slovenski razsvetljenec, zaslužen za promocijo znanosti in umetnosti na Slovenskem ter hkrati največji mentor in mecen vseh časov pri nas, je s svojo neusahljivo vedoželjnostjo do raziskovanja nenadomestljivo zaznamoval našo preteklost in naš znanstveno-kulturni razvoj. Janez Puh – izumitelj, genialni mehanik in industrialec pa je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije pri nas. Leta 1899 je ustanovil avtomobilsko tovarno in do konca življenja razvil 21 tipov avtomobilov. Priznanih mu je bilo kar 13 avtomobilskih patentov, med drugim tudi štirivaljni bokserski motor, ki je še desetletja kasneje poganjal kultnega hrošča in 911-ko.

Zois in Puh, tako različna, a obenem tako podobna. Oba sta v naši preteklosti pustila neizbrisen pečat, predvsem pa sta bila oba iskreno predana isti strasti – znanosti in raziskovanju.

Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati. Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. A zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov.

Spoštovani,

po letih zategovanja pasu smo vendarle na poti, da z večjim in boljšim vlaganjem – tudi v krepitev človeškega potenciala kot ključnega pogoja za uspešen raziskovalno-inovacijski sistem; z razvojno usmerjeno politiko, z bolj razvojno orientiranim državnim proračunom in spodbujanjem inovativnosti, ta razkorak nadoknadimo in zaskrbljujoče trende izboljšamo.

Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev.

Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, gospe in gospodje,

nocojšnja podelitev je poklon znanstveno-raziskovalni dejavnosti in v čast mi je, da sem lahko v družbi izjemnih posameznic in posameznikov, ki s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatite zakladnico znanja in neutrudno iščete rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa. Zavedam se, da slednjih ni malo in da so vse prej kot enostavni. A sadovi vašega dela nam omogočajo, da se z njimi uspešno soočamo, da napredujemo in se razvijamo. Zato se vam na tem mestu zahvaljujem za vašo vztrajnost in predanost, za to, da, sledeč zgledu Zoisa in Puha, s strastjo sledite svojemu poslanstvu.

Dovolite mi, da zaključim z mislijo francoskega znanstvenika Luisa Pasteurja, ki je dejal: »Znanost ne pozna nobene države, ker znanje pripada človeštvu in je svetilka, ki osvetljuje svet.«

Vsem nagrajenkam in nagrajenkam iskrene čestitke za prejete nagrade in priznanja.

Hvala za pozornost in srečno.”

Dejan Židan

Židan: Sestanek vladnih partnerjev prinaša bolj čvrsto koalicijo petih strank v prihodnje

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je še pred opoldanskim srečanjem pri premierju Marjanu Šarcu zatrdil, da danes “ne bo ne discipliniranja ne soljenja pameti drug drugemu, ampak samo utrjevanje temeljev, da gremo po skupni poti kot tovariši naprej”. Želja SD je, da temelje utrdijo in gredo skupaj naprej. Na vprašanje, ali bodo poslanci SD enotni pri glasovanju o proračunu pa je predsednik SD Židan odgovoril s trditvijo, da njihovi poslanci nikoli niso bili razlog za to, da je koalicija na trenutke šibka. Po njegovih navedbah so tisti, ki vedo, da je politika tek na dolge proge, “in ne solo akcije do prve ankete”.

Židan je nato po srečanju v izjavi novinarjem skoraj dvourni pogovor partnerjev označil za zelo dobrega, na tej podlagi pa po njegovem mnenju obstaja resna namera, da koalicijsko pogodbo, ki da je dobra, uresničujejo tudi v prihodnje. Verjame, da bo v četrtek sprejet tudi proračun, v prihodnjem letu pa bodo pomembne zaveze iz koalicijskega sporazuma uresničevali naprej. Podporo bodo iskali pri vseh partnerjih, sam pa si želi, da je prva, pri kateri iščejo podporo, stranka Levica.

Predsednik SD Židan ugotavlja, da bodo nekateri današnji vrh koalicije verjetno razumeli kot pogovor ob kosilu. Po njegovih besedah pa so se zelo odkrito pogovorili o prvem letu skupnega delovanja in o prioritetah za prihodnje leto. Židan je zadovoljen, tudi z dogovorom, da se bodo v prihodnje sestali pogosteje.

Glede prioritet je opozoril na tiste, ki jih izpostavlja SD, in sicer na vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe starejših, skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu in spremembe na področju okoljsko-podnebne politike. “Sem optimist,” je dejal in dodal, da so se danes pogovarjali tako, kot se morajo pogovarjati “tovariši na skupni poti, zelo odprto”. Rezultat današnjega sestanka je po Židanovih ocenah bolj čvrsta koalicija petih strank.

Dejan Židan

Dejan Židan ob svetovnem dnevu otroka

»Otroci so tisti, ki bodo gradili prihodnji svet! Otroci so prihodnji odločevalci! Otroci so naša prihodnost! Zato si zaslužijo svet brez vojn in brez strahu! Zaslužijo si blagostanje in možnost šolanja! Zaslužijo si svet, v katerem ne bo prostorja za revščino, lakoto in preganjanje! Zaslužijo si svet v katerem bodo lahko uživali brezskrbno otroštvo!«

Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu otroka ter 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah nagovoril Državni zbor.

Uvodoma je osvetlil prelomne točke sprejema mednarodnih zavez o otrokovih pravicah. Med drugim je spomnil na leto 1924, ko je skupnost z Ženevsko deklaracijo pritrdila, da so otroci potrebni posebne zaščite, korak naprej pa je bil po besedah predsednika DZ storjen leta 1959 pod okriljem Združenih narodov s sprejetjem Deklaracije otrokovih pravicah.

»Po več desetletnih naporih pa je 20. novembra 1989 mednarodna skupnost vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet, oziroma, kot je zapisano v preambuli predhodnega dokumenta, Deklaracije o otrokovih pravicah, »da človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore,« je v nagovoru izpostavil mag. Dejan Židan.

Konvencija po njegovem prepričanju predstavlja enega največjih zgodovinskih mejnikov v prizadevanjih za prijaznejši svet otrokom, »saj gre za pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki ga je ratificirala skoraj celotna mednarodna skupnost, je pa to tudi najhitreje ratificirana mednarodno pogodbo s področja človekovih pavic«.

Ta zaveza je tako v svet poslala jasno sporočilo, je v nagovoru povzel mag. Židan: »Otroci so celovite osebnosti, z vsemi pripadajočimi pravicami – tako političnimi in državljanskimi, kot tudi ekonomskimi in socialnimi, ter zaradi svoje ranljivosti potrebujejo posebno zaščito.«

Za Slovenijo lahko po mnenju predsednika DZ rečemo, da je ena tistih držav, ki je trdno zavezana otrokovim pravicam in njihovi blaginji: »Naša država ni le pogodbenica Konvencije, ampak je nedavno ratificirala tudi Izbirni protokol o postopku sporočanja kršitev.« »Otrokom, ki so žrtve kršitve pavic, protokol zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, torej neposredno pri Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Slovenija pa je svojo zavezanost otrokovim pravicam potrdila tudi z obnovitvijo Unicefove globalne zaveze za uresničevanje otrokovih pravic,« je izpostavil.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je prav tako prepričan, da se mora družba ta čas povprašati o globalnem stanju na področju otrokovih pravic po 30 letih od sprejema Konvencije. Odgovor na to vprašanje Židan na eni strani izpostavlja kot pozitivnega, ko je zaradi Konvencije o otrokovih pravicah zaznati znatno izboljšanje stanja in uresničevanja pravic otrok.

Na drugi strani pa je opozoril na dejstvo, da so pravice otrok še vedno vse prevečkrat neuresničene, nepriznane, kršene in teptane, ko se otroci vse prepogosto soočajo z revščino, neenakostjo in diskriminacijo.

»Še danes, v 21. stoletju zaradi podhranjenosti letno umre 3 milijone otrok, mlajših od 5 let. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre 1,5 milijona otrok. Skoraj 303 milijonov otrok in mladih ne hodi v šolo. 152 milijonov otrok je vključenih v otroško delo,« je mag. Dejan Židan povzel žalostno statistiko.
Ta se po njegovih besedah samo še nadaljuje, ko se je deset tisoče dečkov in deklic prisiljenih bojevati v kriznih žariščih po vsem svetu, 240 milijonov otrok pa živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov.

Vse hujša podnebna kriza, onesnaževanje, množične migracije, dezinformacije oz. lažne novice na spletu in porast duševnih bolezni med mladimi pa so grožnje, s katerimi se bodo žal primorane soočati sedanje in prihodnje generacije, je prepričan.

Predsednik DZ mag. Dejan Židan je tako nagovor ob mednarodnem dnevu otroka in 30-letnici Konvencije o otrokovih pravicah zaključil v pozivu, da je obeležje svetovnega dne otroka še posebej namenjeno zavedanju: »Tudi otroci so nosilci pravic, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati ali odrekati, predvsem pa, da morajo biti otroci slišani saj so otroci naša prihodnost!«

Vir fotografij: Državni zbor

Jani Prednik

Jani Prednik ob sprejemanju proračuna: Naša skrb morajo biti koristi za ljudi

Poslanke in poslanci so danes pričeli z obravnavo proračunov za leti 2020 in 2021. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov je stališče predstavil poslanec Jani Prednik.

Uvodoma je pojasnil, da tudi tokrat obravnavana proračuna nista mogla mimo strogih fiskalnih pravil ter strahu odločevalcev pred novo krizo. »To se pozna v skoraj 100 milijonov evrov nižje sprejetih okvirjev maksimalne porabe in prvotnega predloga proračunov vlade.« Slabo stran proračunov poslanec vidi v pomanjkanju investicijskih sredstev, ki so kljub povišanju še vedno prenizka. V zagovor na kritike proračunoma pa je poslanec izpostavil dejstvo, da se lahko le slabih 10% proračunskih sredstev dejansko razporedi glede na politične prioritete, vse ostalo gre za zakonske obveze.

»Vsak proračun je zato paket vseh obveznosti, ki jih mora in zmore prevzeti država, ob koncu moramo ta paket ocenjevati kot celoto,« je jasen Prednik. Po njegovem proračunska sredstva države delujejo na dolgi rok, njihov pomen pa se pogosto meri skozi stabilnost financiranja, ki jo lahko zagotovijo določenim družbenim podsistemom. Kot je poudaril je za Socialne demokrate ključno, da so se v proračunih zagotovila sredstva za nekatera ključna področja, ki so bila dolgo zanemarjena, med temi tudi kultura.

Stabilnost javnih financ ter bolj učinkovito, k ciljem in ljudem usmerjeno upravljanje države pa lahko po besedah Prednika dosežemo predvsem tako, da se zagotovi vzdržen paket financiranja za ključne prioritete in hkratno delovanje celotnega sistema. »Naša skrb ob sprejemanju proračuna morajo biti koristi za ljudi. Zaradi njih so sprejete prioritete in zaradi njih delamo na uresničitvi dogovorjenega,« je opomnil. Zato po njegovem sprejemanje proračuna ni in ne sme biti le borba za lasten interes: »Za minuto pozornosti, za še en amandma, s katerim bi zagotovili pomembna sredstva za kak ključen projekt. To velja tako za tiste, ki smo se zavezali podpirati vlado, kot za tiste, ki se prištevajo med opozicijo.«

Prav tako se je v stališču odzval na pretirane kritike na račun Fiskalnega sveta, ki je na proračuna dal določena opozorila. Ta so po mnenju poslanca dobrodošla: »Fiskalni svet je celovito in dobro opravil svojo ustavno vlogo: podrobno je preučil proračunske načrte, ocenil tveganja in nanje jasno in pravočasno opozoril. Vsi odločevalci smo bili jasno opozorjeni na vsa potencialna tveganja.«

Slednji je predstavil tudi videnje poslanske skupine glede proračunskih razprav o višini povprečnin za občine. »Posebej imamo v mislih znesek povprečnine, pri katerem resnično nismo pričakovali toliko negativnega odziva na predlog vlade, ki prvič v celoti upošteva veljavni zakon pri določitvi zneska povprečnine. Kljub temu, da je bila predlagana povprečnina bistveno višja od lanske, so se pojavile nove zahteve,« je povzel. Po poslančevem mnenju so zahteve sicer legitimne, »saj se moramo zavedati, kakšno gonilo razvoja so lokalne skupnosti. Predlagani dvig povprečnine bi občinam za opravljanje nalog iz državne pristojnosti dal 32 milijonov evrov več, kljub temu je matični odbor podprl še dodatne amandmaje, ki še zvišujejo sredstva za povprečnino,« kar pa po mnenju Prednika terja dialog, ne ultimatov.

Poslanec Socialni demokratov je v zaključku stališča poudaril, da bo v dneh razprav o proračunih verjetno slišati še veliko dobrih in upravičenih predlogov za izboljšave proračuna ter da bodo mnogi teh »vredni« podpore in takojšnje realizacije. »Vendar pa smo se ob tem dolžni spomniti, da smo sem poslani zato, da vidimo širšo sliko in sprejmemo celoten, realen in izvedljiv proračun. Za vse ljudi,« je zaključil Prednik in napovedal enotno podporo Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021.

Predrag Bakovič

Poslanec Baković predsedniku vlade zastavil vprašanje glede ukrepanja države proti t.i. vardam

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na začetku novembrske seje DZ predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje glede problema varde, katere pripadniki kot paravojaška enota patruljiralo na obmejnih območjih.

“Socialni demokrati absolutno obsojamo dejanja, kot jih izvajajo pripadniki katerihkoli samooklicanih varuhov meja, vaških straž ali vard, prav tako pa smo prepričani, da imajo takšni postroji najmanj znake prekrška,” je uvodoma poudaril Baković in dodal, da »ustanavljanje takšnih formacij po državi ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država.« Zato ga je zanimalo, kaj konkretno bo vlada storila za to, da se vzpostavi nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev, ki načenjajo demokracijo in razburjajo državljanke in državljane.

Poslanec Bakovič je bil glede resnosti vprašanja vard neomajen. Po njegovih besedah so zadnji dogodki na jugovzhodnem delu države in drugod precej razburili javnost. »Ljudje vedo povedati, da so v preteklih dneh na območju Kostela in tudi po ostalih krajih na južni meji države opazili delno ali pa v celoti organizirano vojaško formacijo, ki se je prosto gibala po državni meji, tamkaj taborila, izvajala postroje in urjenja. Jasno je, da gre za tako imenovano vardo,” je poslanec Baković predsedniku vlade Šarcu predstavil problematiko delovanja t.i. vard, pripadnike katerih je moč srečati predvsem na območjih Slovenije, ki mejijo s Hrvaško.

Baković je omenil, da posnetki kažejo pripadnike varde, ki nosijo orožje, za katere se sicer trdi, da gre za replike, a po njegovem prepričanju se je »vrhunec« dogajanja zgodil prav v Kočevski reki, kjer so pripadniki varde imeli postroj, nekaj zamaskiranih posameznikov v polni formaciji pa se je z orožjem sprehodilo čez tamkajšnjo vas, kar je po besedah poslanca prebivalce precej vznemirilo. Policija naj bi prisotnost in aktivnost vard sicer spremljala, a ker prekrškov ali kaznivih dejanj ni zaznala, tudi ukrepov ni bilo. Poslanec pa je, nasprotno, prepričan, da so v vseh ravnanjih in postrojih varde znaki prekrška po zakonu o varstvu javnega reda in miru ter po zakonu o javnem zbiranju izpolnjeni.

“Pozdravljam odločitev Sveta za nacionalno varnost, da se predlaga sprememba Kazenskega zakonika in določbe prekrškovnih predpisov, a do teh sprememb je še daleč. Vsi vemo, koliko časa traja neka sprememba zakonodaje,  časa za ukrepanje pa po mojem mnenju ni več veliko. Ustanavljanje takih formacij se namreč širi po celotni državi in to me spominja na neke druge čase, na čase 30. let prejšnjega stoletja, kar ne prinaša nič dobrega. Zlasti, ker se monopol prisile, ki jo mora imeti le država, poskuša prenašati na neke druge skupine, kar pa vodi v katastrofo in razpad,” je bil odločen Baković.

V sled vseh nakopičenih dilem je poslanec predsedniku Vlade RS zastavil vprašanje glede aktivnosti vlade, da se to stanje prekine in se ugotovijo nakazane kršitve. Predsednik Vlade je poslancu odgovoril s strinjanjem, poslančeve besede po njegovem držijo. Policija po besedah predsednika vlade dogajanje spremlja in ukrepa, kolikor ji to dovoljuje zakonodaja.

Baković je ob zahvali na odgovor dopolnil, da je ključno pri delu policije to, da se mora ogroženi oziroma vznemirnjeni identificirati z imenom in priimkom, »a ker se nihče ne želi izpostavljati, še niso dobili nikogar. Ko sem spremljal te posnetke in izjave v medijih, vam lahko z imenom in priimkom povem, če je to seveda v pomoč policiji, da sem se sam počutil izjemno vznemirjenega in ogroženega«.

»Verjamem, da so se tudi moji kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov v tem primeru počutili vznemirjene in ogrožene,« se je z imenom in priimkom izpostavil poslanec Predrag Baković, ki je v zaključku razprave v zvezi z vardami citiral vrhovnega državnega tožilca: »Obstoj kakršnekoli organizirane, oborožene ali pol oborožene skupine na ozemlju Republike Slovenije pomeni, samo po sebi, protiustavno stanje, ki ni v skladu s pravom Evropske unije, katere polnopravna članica je tudi Slovenija. V primeru ogrožanja kogarkoli je v mirnem času protipravnost ali krivda lahko izključena le z uporabo pravnih institutov, kot sta skrajna sila ali celo silobran. Drugačno ravnanje pri ustanavljanju tako imenovanih vaških straž ali drugih oboroženih ali pol-oboroženih skupin, bi lahko bilo prepoznano kot ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu Kazenskega zakonika, obstoj takih skupin pa že lahko predstavlja doseženo protiustavno stanje.«

Premier Šarec je v razpravi še dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje »vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor.« Glede nezakonitih migrantov pa je poudaril, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH »in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen.«

Dr. Jernej Štromajer

Jernej Štromajer: Za krepitev vloge znanosti v politiki

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o informiranem ustvarjanju politik in sistemski transformaciji družbe v organizaciji odbora za izobraževanje. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora in Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je dejal, da čeprav se kaže velika razlika med politiko in znanostjo, je eden od njihovih ciljev povsem skupen – delajo v dobro ljudi, družbe in države. “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju,” pa je na predstavitvi poudaril državni sekretar na MIZŠ dr. Jernej Štromajer.

Predsednik DZ in SD Dejan Židan je na predstavitvi z naslovom Znanost sreča parlament spomnil, da so prvo tovrstno srečanje v Državnem zboru gostili pred dvema letoma. Izrazil je zadovoljstvo, da že drugič v hramu demokracije poteka srečanje na tematiko krepitve vloge znanosti v politiki. Kot je izpostavil, se v slovenskem parlamentu zavedajo, da se odločitve ne smejo sprejemati na podlagi “instant informacij”.

Pritrdil je, da živimo v času, kjer so informacije pogosto nepoglobljene, kratke in s tem tudi površne. Izrazil je veselje nad raziskovalnim oddelkom v DZ, ki pomaga, da so nekatere odločitve tudi z “lastnim znanjem poglobljene”. “Želim si, da bi poslanke in poslanci, tudi izvršilna veja oblasti, imeli na razpolago več informacij, stališč in na nek način tudi usmeritev, ki so posledica trdega raziskovalnega in znanstvenega dela,” je dejal Židan in izrazil zadovoljstvo nad organizacijo današnje javne predstavitve mnenj, na kateri bo možna poglobljena razprava o tej pomembni tematiki.

Spomnil je še na četrtkov posvet Podnebni dogovor, na katerem so skupaj razpravljali predstavniki mladih, nevladnih organizacij, strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih inštitucij ter zakonodajne in izvršilne veje oblasti. “To je bil prvi v seriji načrtovanih posvetov o nekaterih najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjem letu,” je dejal Židan in vsem zaželel uspešno delo.

Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je pozdravil je pobudo Znanost sreča parlament, saj meni, da je pomembno povezati znanstvenike z oblikovalci politike na EU in na nacionalni ravni: “Odgovore na sodobne družbene izzive lahko ponudimo le z družbo, ki temelji na znanju.”

Poudaril je, da je slovenski sistem znanstveno-informiranega ustvarjanja politik in procesov odločanja na nacionalni ravni že oblikovan, a vsekakor ne dovolj. “Naučiti se moramo poslušati in tudi slišati znanstvenice in znanstvenike. Prepričan sem, da bi bilo odlično, če bi se v Sloveniji prepoznal pomen in velik razvojni potencial na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik,” je dejal.

Sodelujoče sta pozdravila tudi vodja enote H1 za znanstveno svetovanje pri geografski koordinaciji v Skupnem raziskovalnem središču pri Evropski komisiji David Mair in direktor službe Evropskega parlamenta za raziskave Wolfgang Hiller. Za boljše politike in boljšo družbo sta kot najpomembnejše izpostavila pripravljenost na skupno sodelovanje znanosti, parlamenta in vlade.

Povzeto po STA.

Matjaž Nemec

SD: Vlada naj razglasi podnebno krizo in urgentno pristopi k ukrepanju

Socialni demokrati so danes ob robu podnebnega posveta v Državnem zboru Vladi Republike Slovenije predlagali, da razglasi podnebno krizo in s tem pripravi celovit načrt nujnih podnebnih ukrepov. S tem je poslanska skupina stranke opozorila na eno od najpomembnejših zahtev, ki jih je v programskem dokumentu sprejel tudi 12. kongres SD minuli vikend v Velenju.

Matjaž Nemec, podpredsednik Socialnih demokratov, je na podnebnem posvetu v Državnem zboru zato predstavil pobudo za razglasitev podnebne krize, da tudi Slovenija po zgledu drugih držav, med njimi tudi Avstrije, kot najvišjo prioriteto obravnava spremembe v ozračju, prilagajanje nanje in prizadevanja za omilitev grozečih posledic. Poudaril je, da “podnebne spremembe predstavljajo tolikšno grožnjo za človeštvo, za naravo, njeno biodiverziteto in sposobnosti planeta za samoobnavljanje, da je potrebno odločno in takojšnje ukrepanje. Slovenija se segreva dvakrat hitreje, zato je tudi stopnja nujnosti za podnebno prilagajanje in omilitev posledic toliko večja.”

Socialni demokrati v pobudi vladi predlagajoo, da z razglasitvijo podnebne krize določi nove podnebne cilje z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, med drugim pa predlagajo tudi več ukrepov, kot so spodbude razogljičenju v vseh sektorjih, še posebej pa v energetiki, transportu, kmetijstvu, industriji in javnem sektorju, zeleno proračunsko in davčno reformo, zmanjšanje obsega cestnega prometa z modernizacijo železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, tehnološko in energetsko prenovo energetsko intenzivnih industrijskih panog, pa tudi spodubde za spreminjanje življenjskih vzorcev in večjo varčnost življenjskih, prehranskih, potrošniških in potovalnih navad. Kot poseben ukrep so navedli tudi potrebo po ozaveščanju o podnebju in odgovornem okoljskem ravnanju v sklopu rednih izobraževalnih programov osnovnih in srednjih šol.

Matjaž Nemec je predstavitev pobude zaključil z besedami, da “nimamo plana B in ne planeta B, zato nam ostane le plan A – akcija”, pri tem pa podčrtal nujnost razglasitve podnebne krize, da ukrepanje v vseh resorjih in v vseh sektorjih umestimo z najvišjo možno prioriteto s centralno koordinacijo vseh aktivnosti v državi.

Dejan Židan

Židan na podnebnem posvetu: “Podnebna kriza zahteva resno ukrepanje!”

Danes v Državnem zboru poteka druga razprava v seriji dogodkov »Soglasje za prihodnost«, s katerimi želi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan parlament utrditi kot središče javne razprave o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Na posvet z naslovom »Podnebni dogovor«, ki ga Državni zbor organizira skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanost in umetnosti ter Umanotero, se je prijavilo veliko število udeležencev iz politike, znanosti, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Mag. Dejan Židan je v uvodu današnjega posveta dejal, da je polna Velika dvorana dokaz za to, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo problematike podnebnih sprememb in da smo kot družba odločeni tudi ukrepati. Pri tem je poudaril, da »podnebje našega planeta ni stalnica, a se v človeški zgodovini še nikoli ni spreminjalo tako hitro, kot zdaj. Segrevajo se tla, ozračje, reke in morje. Talijo se ledeniki, gladina morij se zvišuje. Pri tem pa Slovenija ni izjema, o čemer, na primer, pričajo izmerjene spremembe temperature, ki so zaradi naše lege celo večje kot v svetovnem povprečju.«

Pri tem je spomnil, da je vzrok segrevanja jasen. Človeštvo je tisto, ki s svojo dejavnostjo spreminja sestavo ozračja in lastnosti površja do te mere, da se je energijsko ravnovesje na površini Zemlje spremenilo. Pri tem je Židan prepričan, da niso jasni samo vzroki, ampak tudi rešitve: »Poglavitna rešitev je gotovo opuščanje rabe fosilnih goriv, pa zaustavitev sečnje gozdov in zmanjšanje dodatnih izpustov v kmetijstvu z živinorejo. K zmanjšanju izpustov lahko pomembno pripomoremo z manj potrošniškim življenjskim slogom in z različnimi pristopi k zmanjšanju rasti svetovnega prebivalstva. Za uspeh pa je nepogrešljiva tudi učinkovitejša raba energije, ki je možna povsod: pri industrijskih postopkih, v stavbah, prometu, pri pridelavi hrane in prehranskih navadah.«

Pri tem je Židan izpostavil tudi številne etične razmisleke o pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti, ki jih sprožajo vzroki in posledice podnebnih sprememb. Slednje so namreč izrazito nepravične. Povzročili so jih bogati, posledice pa nosijo predvsem revni, ki se bodo nanje tudi težje prilagajali. »Najbolj tragično pa je, da bodo največje breme posledic podnebnih sprememb nosili današnji mladi in še nerojeni otroci. Tisti torej, ki niso prav nič krivi za izpuste toplogrednih plinov. Tisti, ki danes ne morejo sodelovati pri mednarodnih podnebnih pogajanjih in pri oblikovanju političnih ter gospodarskih odločitev.«

V nadaljevanju je Židan opozoril, da se Slovenija po kazalnikih in mnenjih stroke s podnebnimi spremembami ne spopada dovolj uspešno. Tako še nismo uspeli pomembneje povečati deleža energije iz obnovljivih virov, od leta 2014 dalje pa emisije toplogrednih plinov celo povečujemo, slovenski energetski in podnebni načrt pa je med vsemi državami Evropske unije označen za daleč najmanj ambiciozen.

Zato je pozval, da skupaj, v sodelovanju politike, znanosti in civilne družbe, Slovenija nadoknadi zamujeno: »Zadnji čas je, da v problematiko zagrizemo z odkritim dialogom in z iskanjem konstruktivnih rešitev, predvsem pa z vso resnostjo, ki jo podnebna kriza zahteva. Zaradi današnjega dogodka jutrišnji dan sicer ne bo bistveno drugačen, verjamem pa, da bo s tem narejen pomemben korak v smeri okoljsko odgovornejšega ravnanja in vedenja.«

Fotogalerija 12. kongresa SD

Velika fotogalerija kongresa

To soboto je v Velenju potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka na novo opredelila izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju.

Stranka je v vsebinskem in organizacijskem smislu odgovorila na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom. Kongres je moderniziral strankin statut, da se poglobi (digitalne) demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Poglej si veliko fotogalerijo 12. Kongresa Socialnih demokratov.

Fotogalerija 12. kongresa SD

Kongres, kot ga še ni bilo

12. kongres SD je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.