Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Soniboj Knežak

Žaljivke in diskreditacije nimajo mesta v Državnem zboru

Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.

Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.

Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.

»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.

»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.

Jani Prednik: Zgodovinski dan za Koroško in za Slovenijo!

Državni zbor je danes sprejel zakon o poroštvu države za izgradnjo dveh odsekov tretje razvojne osi in 2. tira Divača – Koper, s čimer bo omogočeno cenejše financiranje obeh, trenutno največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji.

Meira Hot s predlogi za hitrejšo pomoč države ob naravnih in drugih nesrečah

Meira Hot je s poslanskim vprašanjem opozorila na težave občin in gospodinjstev, ki se ob naravnih in drugih nesrečah srečajo še s prepočasno pomočjo države. Predstavila je konkretne ukrepe, ki bi omogočili hitro in učinkovito pomoč prizadetim.

Pravična in solidarna višina zdravstvene dajatve

SD predlaga pravično in solidarno rešitev. Višina nove, obvezne zdravstvene dajatve mora biti odvisna od prihodkov. S progresivno lestvico bo skoraj 1.400.000 ljudi, plačalo bistveno manj.

Jani Prednik: Slovenija potrebuje razvoj socialnega bančništva

Poslanec SD Jani Prednik je v vprašanju ministroma za finance in gospodarstvo opozoril na potrebo po razvoju socialnega, vzajemnega in zadružnega bančništva, da se prebivalstvu omogoči dostopne in pravične oblike kreditiranja.

Matjaž Nemec

Skrb za slovensko kulturno dediščino tudi v tujini

V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.

Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.

Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.

Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.

Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.

Arbitražna razsodba ostaja zavezujoče in veljavno dejstvo mednarodnega prava


Mag. Dejan Židan:
Arbitražna razsodba ostaja zavezujoče in veljavno dejstvo mednarodnega prava

Po srečanju 4 predsednikov se je danes na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamaeja o slovenski tožbi proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije odzval tudi predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. Poudaril je, da arbitražna razsodba ostaja veljavno in zavezujoče dejstvo mednarodnega prava, česar ne spreminja ne današnje mnenje in ne razsodba Sodišča Evropske unije, ko bo to o tožbi odločilo ali se dokončno izreklo za nepristojno.

Židan je bil kritičen do mnenja generalnega pravobranilca, ki med drugim sklepa, da z vidika prava Evropske unije meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena, ker razsodba arbitražnega sodišča ni bila izvršena. Takšno stališče je po Židanovem mnenju potrebno zavreči, saj neizvršitev arbitražne razsodbe kot zavezujočega dela mednarodnega prava ne sme in ne more vplivati na njeno veljavnost. Ocenil je, da je takšno stališče nevarno tudi z vidika zaupanja v mednarodno pravo, v pravno varnost in posebej v pomen arbitražnih odločb, kar bi lahko precedenčno vplivalo na celo vrsto podobnih primerov v mednarodnem pravu. Potrditev takšnega stališča bi zato pomenila nesprejemljiv odklon od sistema mednarodnega prava.

Židan je ob tej priložnosti poudaril, da je sedaj potrebno vse napore vložiti v nadaljnji potek procesa pred Sodiščem Evropske unije, vključno s pripravo odgovorov na mnenje, da pred Sodiščem Evropske unije Slovenija dokaže, da je arbitražna razsodba kot del mednarodnega prava zavezujoče dejstvo in da bi moralo kot takšno uživati tudi pravno varstvo Evropske unije.



Mag. Dejan Židan (Foto: DZ)


Matjaž Nemec:
Presoja generalnega pravobranilca v ničemer ne spreminja arbitražne razsodbe


Na mnenje se je v Državnem zboru kot član Poslanske skupine Socialnih demokratov odzval tudi Matjaž Nemec. Nemec je prepričan, da to mnenje v ničemer ne spreminja odločitve arbitražnega sodišča, ki ostaja del mednarodnega prava in je kot takšna zavezujoča.

Matjaž Nemec je poudaril, da mnenje generalnega pravobranilca vsebuje nekaj točk, ki so vprašljive in bodo terjale presojo mednarodno pravne stroke. Ne glede na to pa je razsodba arbitražnega sodišča del mednarodnega prava in kot takšna pravno dejstvo. Stvar nadaljnjega odločanja Sodišča Evropske unije v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški pa je, ali bo pritrdilo oceni, da arbitražna razsodba kot tudi samo mejno vprašanje ni del evropskega prava. Prav to, namreč razmerje med občim mednarodnim pravom in sistemom prava Evropske unije, je osrednje vprašanje mnenja generalnega pravobranilca, na katerega opira svoje stališče o nepristojnosti Sodišča Evropske unije v tem sporu.

Matjaž Nemec je v imenu poslanske skupine SD ocenil, da to mnenje v ničemer ne spreminja pomena arbitražne razsodbe, ki je pravno veljavna in zavezujoča, odprto pa ostaja vprašanje, ali ima Zato je danes zavrnil pozive k bilateralnim pogajanjem s Hrvaško o meji, saj je ta že določena, možen in nujen pa je pogovor med sosedama o tem, kako izvesti razsodbo na terenu, torej o demarkaciji in režimih razmejitve.


Matjaž Nemec

Edino, kar potrebujemo, je zadostna politična volja

Klub parlamentark pod vodstvom poslanke SD Bojane Muršič se je na današnjem posvetu zavzel za to, da se v načrtovani reformi volilne zakonodaje zagotovi uravnoteženost spolov.

Zberimo večino: Živali so čuteča živa bitja!

Na pobudo Meire Hot so poslanske skupine SD, LMŠ, DeSUS, SAB in Levice danes vložile amandma k predlogu Stvarnopravnega zakonika, s katerim se uveljavlja pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Gre za prvi korak k višjim standardom varovanja dobrobiti živali, preprečevanja mučenja in neprimernega ravnanja.

“Vsi mi imamo svoj glas. In z njim moramo povedati, kaj je prav.”

S pogovorom s Tanjo Fajon na predvečer 70. obletnice splošne deklaracije o človekovih pravicah Ženski forum SD zaokrožil 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Medtem ko je jasno vidna potreba po nadgradnji koncepta človekovih pravic, se doma in po svetu soočamo s poizkusi njihovega teptanja.