SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Damijan Zrim

zgodovinar in sociolog, poslanec SD

Naj zavlada mir

Mineva eno leto od pričetka vojne. V svobodnih demokratičnih državah je to napad na suvereno državo. Leta stabilnosti in miru so zaradi številnih razlogov, in še posebej zaradi svojeglavosti enega človeka v Kremlju, evropski kontinent ponovno pripeljale na rob človeške katastrofe. Soditi in obsoditi bi prepustili zgodovini ter njeni stroki, ki mora zgodbo gledati objektivno. Neizbežno dejstvo pa ostaja, da je Rusija vojaško posegla v suvereno državo in vsak dan izvaja teror nad ukrajinskih ljudstvom. Razumevanje samega konflikta in vseh ozadij je stvar percepcije, svoje bom poskušal razložiti skozi zgodovinski in politični pogled, vse od razpada Carske Rusije do današnjega dne. V tej zgodbi so številne grozote, zavajanja in preoblikovanja politike, tako v regiji kot v svetu.

Geografsko območje današnje Ukrajine je tekom zgodovine zamenjalo več državnih struktur, od kraljevin, konfederacij, cesarstev, diktatur in sodobnih demokratičnih držav. Tako težko izberemo začetno točko v zgodovini in ustvarimo celostno sliko, ki vključuje vse dejavnike ter ključne zgodovinske osebnosti. Sam bom kot zgodovinar ta komentar pričel tekom prve svetovne vojne, natančneje z boljševiško revolucijo, ki je pomenila konec ruskega Carstva, lahko rečemo tudi konec tretjega Rima. Po času, ko so boljševiki prevzeli oblast, umorili carsko družino, bomo pregled nadaljevali z Ukrajinsko Sovjetsko socialistično republiko, ki je bila ena izmed ustanovnih članic Sovjetske zveze.

V letu 1932 je Komunistična partija Sovjetske zveze na področju Ukrajine izvedla Gladomor, v katerem je po ocenah umrlo do pet milijonov Ukrajincev. Že takrat se je kazalo etnično čiščenje, ki smo mu priča tudi danes. O teh dejanjih se dolgo ni govorilo, nekateri pa še vedno opravičujejo takšno početje, ki je popolnoma nedopustno. Leta velike lakote so minila, ko je v veljavo stopil sporazum med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, ki je kasneje propadel, rezultat tega je bilo nešteto umrlih na obeh straneh. Povojno obdobje je prineslo tudi reorganizacijo znotraj same Sovjetske zveze, ki je, iz današnjega vidika, prinesla veliko spremembo. Ukrajini se je v ozemeljsko upravljanje priključil Krimski polotok, ki predstavlja kamen spotike še danes. Takrat, kot večkrat v zgodovini, ni bilo pomislekov, da bo, tudi kot nekateri imperiji prej, Sovjetska zveza razpadla. Težko je govoriti, da je Krim ruski, saj bi iz zgodovinskega vidika takšno zahtevo lahko imela tudi Turčija, kot naslednica Otomanskega cesarstva. Ker bi lahko na dolgo tukaj zgodovinsko razpravljal, bom to poglavje zaključil samo iz vidika mednarodnega prava: Krim je de jure Ukrajinski.

Menim, da so ključni trenutki njihove zgodovine delno povezani z združitvijo Nemčije. Takšno tezo je pogumno postaviti, še težje jo je zagovarjati, ampak dejstva so zgovorna. Tekom pogajanj o združitvi Nemčije so takrat izpustili pomembno vprašanje – to je širitev zveze Nato na vzhod. Vzhodni del je postal del tega vojaškega združenja, nihče pa ni pomislil, da bo to imelo posledice tudi v širši regiji. Vsi poznamo uspešno zgodbo integracije vzhodnih držav v družino Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva. Če so nekdanje države komunističnega bloka z zanosom izpeljale preobrazbe, pa je bila manj vesela Rusija, ki je kar naenkrat imela v svoji soseščini močnega vojaškega igralca, kateri je, po njihovem prepričanju, predstavljal grožnjo. Ampak tudi to še ni pripeljalo do večjih političnih preigravanja na svetovnem političnem parketu. Vse dokler je bila Finska nevtralna, Belorusija in Ukrajina pa sta bili tesni politični zaveznici režima v Kremlju.

Do velikih preobratov je prišlo leta 2013 v času Majdanske revolucije, ki je privedla do zamenjave oblasti v Kijevu in nakazala proevropsko politiko v Ukrajini. Po Olimpijskih igrah leta 2014 so dogodki pripeljali do priključitve Krimskega polotoka Ruski federaciji. Pričela se je vojna na vzhodu Ukrajine. Že takrat je vse kazalo, da za separatisti stoji Rusija in njena vojska, ki sta upornike podpirali tako finančno kot vojaško. Žal se v vsej angažiranosti svetovne politike ni našla mirna rešitev

24. februarja 2022 se je pričela nova vojna na evropskih tleh.

Rusko vodstvo je menilo, da bo s skrbno načrtovano »vojaško operacijo« pregnalo ukrajinsko vodstvo iz države, vojska se bo pa predala. Plan ni uspel, Ukrajina se je uprla. Še po enem letu vojskovanja se upira drugi največji vojski sveta. Z besedami nekdanjega ameriškega predsednika Obame, ki je v zgodovini zaradi svoje retorike skoraj zakuhal mednarodni incident, je Rusija zgolj regionalna velesila. Po vsem videnem, je morda imel prav.

Vojna po enem letu v Ukrajini še traja, ta je v svojih protiofenzivah ponovno osvobodila nekaj ozemlja. V bodoče je pričakovati, da jih bo še več. Prihodnost konflikta je odvisna od mednarodne podpore. Zaradi ruske politike zgolj trpi nedolžno prebivalstvo in tudi svet. Negotovost ostaja, kaj bo prinesla pomlad. Prihodnost pa je nemogoče napovedati.

Veliki poraženec tega konflikta je Putinov režim, ki je sebe na mednarodnem prizorišču izoliral, oslabil lastno ekonomijo in tisoče lastnih državljanov pognal v beg iz lastne države. Rusko vojaško vodstvo v Ukrajini ni pričakovalo takšne enotnosti ukrajinskega ljudstva in podpore s strani Evropske unije ter zahodnih držav. Izgube, ki jih doživljata obe strani so visoke. Vedno novi vojaki, ki se v bojih znajdejo slabo oboroženi in neizkušeni. Pozicijsko bojevanje, ki spominja na vojskovanje iz časa prve svetovne vojne, se je tako skoncentriralo na območju vzhodne in južne Ukrajine, kjer se frontna črta premika zelo počasi. Rusija ima svojo premoč zgolj v orožju dolgega dosega, ki jim ga pa, vsaj po mnenju strokovnjakov, pričenja zmanjkovati. Rusija ima de jure vojno tudi z Japonsko, s katero po drugi svetovni vojni ni nikoli podpisala mirovne pogodbe in takšna situacija se zna ponoviti tudi z Ukrajino.

Poraženec na dolgi rok zna postati tudi Evropska unija in njene posledice na ekonomskem področju, kar najbolj občuti prebivalstvo v vsakdanjem življenju. Podpora evropskega prebivalstva Ukrajini bo tako odvisna od življenjskih stroškov. Nepričakovano pa je ta vojna, vsaj za kratki čas, povezala Evropsko unijo, ki je zaradi morebitnih lastnih notranjih konfliktov neenotna. Tako je iz političnega preigravanja kot velika zmagovalka izšla Poljska, ki je pred vojno v evropski družini veljala za protievropsko državo, kršiteljico človekovih pravic, vladavine prava in zaveznico Orbanove politike. Sedaj je solidarna, napredna, sočutna in proevropska država, ki bo morda s svojo solidarnostjo, ekonomijo in vojsko vsaj po Brexitu prevzela njeno mesto, kot ene izmed vodilnih držav članic ob boku Francije in Nemčije.

Konfliktu še ni videti konca. Upajmo, da se bo vojna končala za pogajalsko mizo in mirovno pogodbo, da se ne konča kot še eno konfliktno območje, ki bo leta zaposlovalo in ogrožalo ves svet. Takih poznamo ogromno. Vedno nastradajo nedolžni ljudje. Nepregledne množice preminulih.

Pogum in hrabrost Ukrajincev sta izjemna.

Slava Ukrajini! Naj zavlada mir!

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Luka Goršek: Ko začnejo umirati čebele in ribe, bo naslednji na vrsti človek

22. marec je svetovni dan voda. Morda je ravno ta dan primeren, da še posebej opozorimo na podnebno krizo in uničevanje živalskih habitatov. Ko govorimo o podnebni krizi, vedno pogosteje omenjamo podnebne spremembe, žal pa se premalokrat zavedamo ali dotaknemo posledic neukrepanja. Razlog za to je morda občutek, da so te posledice še daleč stran in da se bodo s tem ukvarjale generacije za nami. Vendar temu ni tako.
21. marca 2023/by Miha Damiš

Damijan Zrim: Naj zavlada mir

Konfliktu še ni videti konca. Upajmo, da se bo vojna končala za pogajalsko mizo in mirovno pogodbo, da se ne konča kot še eno konfliktno območje, ki bo leta zaposlovalo in ogrožalo ves svet. Takih poznamo ogromno. Vedno nastradajo nedolžni ljudje. Nepregledne množice preminulih. Pogum in hrabrost Ukrajincev sta izjemna. Slava Ukrajini! Naj zavlada mir!
24. februarja 2023/by Miha Damiš

Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno.
5. februarja 2023/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Meira Hot o pogojih za upokojitev žensk24. marca 2023 - 13:49
  • Švarc Pipan: Panika in strah v zdravstvenih krizah ne moreta biti izgovor za teptanje človekovih pravic23. marca 2023 - 22:24
  • Vlada potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah23. marca 2023 - 16:02
  • Fajon in Švarc Pipan pozdravili nalog ICC za aretacijo Putina21. marca 2023 - 16:09
  • Matjaž Han v Luki Koper o izzivih in razvojnih priložnostih21. marca 2023 - 15:08
  • SD: Upravne enote morajo nuditi kakovosten, hiter in učinkovit servis17. marca 2023 - 12:56
  • Slovenija krepi sodelovanje z Organizacijo ZN za industrijski razvoj17. marca 2023 - 10:55
  • Minister Jevšek na Forumu mest 2023: Ponosni smo na dobro medsebojno sodelovanje naših mest17. marca 2023 - 10:41

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Romina Kralj nova predsednica izolskih Socialnih demokratov Spremembe Zakona o upravnem sporu bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo