Koronavirus, cepljenje in pozabljena družbena pogodba?

Epidemija koronavirusa nas je prizadela na vseh področjih življenja in nas postavila pred težko preizkušnjo. Čeprav je epidemija primarno zdravstvene narave, je vsekakor potrebno poudariti njene daljnosežne posledice, ki segajo tudi na področje gospodarstva in sociale. Zahvaljujoč stroki in znanosti nam cepivo predstavlja upanje, saj omogoča možnost vrnitve v svet brez mask. Seveda pa bomo do želenega cilja prišli le, če se bo cepila kritična masa ljudi. Cepljenje, ki se nam je še pred kratkim zdelo samoumevno, je v času porasta skepticizma, teorij zarot, lažnih informacij in »nedvomne strokovne podkovanosti« vsakega posameznika, postalo negotovo. Poraja se mi torej vprašanje, kje so meje družbene odgovornosti posameznika?

Trenutno se na družbenih omrežjih, v nekaterih medijih in med ljudmi širi odpor ter strah do cepiva, in to kljub dejstvu, da bomo z njim korak bližje k normalnost, po kateri vsi tako hrepenimo. Od kod ta odpor in strah? Zaupanje v institucije pada, kar je močno zaskrbljujoče, a glede na trenutno politično sliko razumem skepticizem ljudi do cepljenja. Torej odgovornost ni samo na posameznih ljudeh, temveč tudi na politikih in institucijah, da povrnejo ljudem zaupanje v institucije in stroko ter širijo prave informacije. Le z odločitvijo vsakega posameznika, da se cepi, lahko namreč prispevamo h kolektivni varnosti prebivalstva.

Menim, da je vsak posameznik sedaj postavljen pred socialno dilemo, tj. ali zasledovati lastne cilje, ali zasledovati kolektivne cilje družbe. Na cepljenje lahko gledamo kot na družbeno pogodbo, h kateri smo kot sodobna družba vsi zavezani. Pogodba, ki je nihče izmed nas ni podpisal, a nas rešuje izpod krempljev anarhije in kaosa. Ta ista družbena pogodba, ki nam na primer s pomočjo vladavine prava omogoča, da živimo v urejeni in svobodni družbi. Res je, da družbena pogodba od nas zahteva odpoved določenim pravicam, kot recimo pravico, da zakon vzamemo v svoje roke, nam pa v zameno zagotavlja svobodo in varnost, tj. predvsem varnost enega pred drugim. Enako lahko gledamo na cepljenje proti koronavirusu, saj bo vsak posameznik s cepljenjem pomembno prispeval h kolektivni varnosti celotnega prebivalstva.

Pri tem je predvsem kritičnega pomena, kdaj se bodo cepile zadnje in ne prve osebe. Ima torej posameznik pravico odkloniti cepljenje? Seveda, a vedeti moramo, da je vsak posameznik  pomemben sestavni del družbe v kateri živimo in ta družba je, podobno kot veriga, močna le toliko kot njen najšibkejši člen.

Na nas je torej, da se odločimo še naprej spoštovati družbeno pogodbo. Na individualni ravni bomo morali premagati strah in skepticizem ter storiti odgovorno dejanje. Na državni ravni tj. institucijah in politikih pa je, da vlijejo zaupanje nazaj v njihovo delovanje. Vprašanje ne bi smelo biti ali se bomo cepili temveč kdaj. Sedaj ni čas za individualizem in sebičnost, čas je za sočutje in kolektivno zavest.