SD
  • Program
  • Stranka
    • O stranki
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Ljudje
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina
  • Novinarsko središče
  • Pridi z nami
  • Samo Dejstva
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Jernej Pikalo

Podpredsednik Socialnih demokratov

Vlaganje za prihodnost

Novi koronavirus bo v naša vsakdanja življenja zarezal bolj, kot smo si sprva mislili. Podatki o gospodarskih gibanjih, objavljenih v teh dneh za prvo polletje 2020, kažejo na globok padec vseh ključnih gospodarskih kazalnikov. Ameriški bruto domači produkt (kazalnik, ki kaže na vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev) je bil v drugem četrtletju 2020 za 9,5 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, če to prenesemo na celo leto, potem bi lahko bil padec tudi rekordnih 32,9 odstotka. Podobno se dogaja z BDP vseh držav, vključujoč najbolj industrijsko razvite države. Nekateri ekonomisti že govorijo o recesiji stoletja, za ZDA padec BDP pomeni, da je novi koronavirus »odnesel« pet let gospodarske rasti. Gospodarskim težavam bo, kot smo se lahko naučili iz preteklih kriz, sledila socialna in družbena kriza, kjer bomo morali biti zelo previdni in tenkočutni, a obenem drzni, da bomo krizo prebrodili na način, da bo najmanj prizadela naše ljudi, ohranila družbeno tkivo, zavarovala vse tiste, ki sami tega ne zmorejo, a obenem mislila tudi naprej, se ozrla po priložnostih, ki jih kriza daje, da bi iz nje izšli močnejši, socialno bolj povezani in razvojno naprednejši.

Vlaganje v razvojno najbolj napredne rešitve ima močan vpliv na blaginjo države in njenih prebivalcev. Mednarodne raziskave kažejo, da kar dve tretjini gospodarske rasti lahko pripišemo raziskavam in inovacijam. Slovenska industrija danes živi od preteklih vlaganj v raziskave in inovacije, saj se sredstva za razvoj tega področja od leta 2011 niso povečevala oziroma so celo padala, šele od leta 2018 pa so tudi začela rasti. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, Slovenija skupaj nameni 1,5 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj, kar nas uvršča med Čile in Maroko. Naša severna soseda, Avstrija, pa je z 12,7 milijarde evrov vlaganj daleč pred nami.

Socialni demokrati smo se zavedali velikega razvojnega izziva, pred katerim je bila Slovenija po zadnji gospodarski krizi med leti 2009 in 2014. Zato smo v zadnji vladi znatno povečevali sredstva za znanost in razvoj iz proračuna v proračun. Z rebalansom proračuna za leto 2019 smo dosegli, da so se sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost povečala za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za 13,7 odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun 2019 in za 12,7 odstotno povečanje glede na proračun 2018. V proračunu za leto 2020 so se nadaljevala rekordna vlaganja v znanost, saj so se sredstva povečala za 23,5 milijonov glede na rebalans 2019, v letu 2021 pa z 21,1 mio EUR glede leto 2020 oziroma 44,6 mio evrov glede na rebalans 2019. Dosegli smo, da je prvič v Sloveniji proračun za znanost in raziskave presegal 200 mio proračunskih sredstev, kar je pomenilo nov zagon slovenskega raziskovalno-inovacijskega sektorja.

Znanost v Sloveniji poleg povečanja sredstev rabi tudi spremembe v načinu organiziranja, zastavljenih ciljih in kadrovski politiki. Z drugimi besedami: rabimo učinkoviteje naložen denar za več in boljše inovacije. V znanost je potrebno pritegniti več mladih perspektivnih raziskovalcev, jim omogočiti stabilno perspektivo za življenje in delo, vse tiste, ki pa so v preteklosti odšli v tujino, pa poskušati privabiti nazaj. Vsa ta vprašanja (in še mnogo več) je naslovil nov Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je bil dokončan in s partnerji dogovorjen v prejšnjem mandatu, sedaj pa čaka v predalu na boljše čase…

Vse najbolj razvite industrijske in postindustrijske države danes vedo, kako pomembna so javna vlaganja v razvoj za tehnološki preboj in delovna mesta v zasebnem sektorju. Podjetniška država, kot je to poimenovala italijansko-ameriška profesorica Mariana Mazzucato, investira javni denar v tehnologije, ki nam zagotavljajo ugodno in kakovostno življenje, predvsem pa delovna mesta. Javna vlaganja so bila tista, ki so ustvarila inovacije kot so internet, pametni telefon, zaslon na dotik, ki so šele nato prišli na trg kot komercialni izdelki podjetij. Zato toliko več skrbi vzbujajo sklepi zadnjega Sveta EU, kjer so voditelji držav članic močno oklestili proračun za ključni program raziskovanja in inovacij Obzorje Evropa v naslednji finančni perspektivi. Najbolj optimistični pogovori še nekaj mesecev nazaj so šli v smeri sedemletnega proračuna v višini 120 milijard EUR, Evropska komisija je nato voditeljem predlagala sredstva v višini 94,4 mrld, ki pa so bila na koncu okleščena na 80,9 milijard EUR. Kako pri tako okleščenih sredstvih doseči ambiciozni cilj EU, da zmanjša ogljični odtis za 55% v naslednjem desetletju – s katerimi tehnologijami, s katerimi spremembai v industrijskih sektorjih, če za to ne bo inovacijske in raziskovalne podpore? Kako se boriti proti covid-19, če pa zmanjšujemo sredstva za raziskave in razvoj, ki bi nam lahko prinesla ne samo cepivo, ampak tudi pomembno tehnološko in podjetniško prednost pred tekmeci kot so azijske države ali Združene države Amerike?

Prevladujoča liberalna in konservativna ekonomska ideologija varčevanja in vitke države je do javnih vlaganj pač zadržana. Vendar odsotnost vlaganj v razvoj na srednji in dolgi rok državo in njene državljane v slovenskem primeru potiska na evropsko periferijo, Evropo pa na globalni stranski tir. Kapital na periferiji ne potrebuje družbe visoke dodane vrednosti, temveč samo podizvajalce. Pri tem ne trpi samo družboslovje, kot prostor kritične razprave, temveč vsi deli družbe, vključujoč podjetništvo, tehniko, medicino, itn.

Če torej želimo zagotoviti izboljšanje kakovosti življenja in dostojnejše službe za delavski in srednji razred ob hkratnem razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskih podjetij, moramo kontinuirano vlagati javna sredstva v raziskave in razvoj. Socialni demokrati, kot napredna in progresivna sila, se močno zavedamo odgovornosti, ki jo imamo glede razvoja Slovenije. Od trenutne ureditve vlaganj v R&I ni odvisna samo sedanjost, temveč tudi usoda Slovenije in njenih prebivalk in prebivalcev. Kriza covid-19 je priložnost, da s pametnim vlaganjem denarja dosežemo optimalne rezultate za prihodnost.

Kot skupnost bomo lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno. V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Ključ je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Digitalizacija, zelene tehnologije, socialna vlaganja in še ogromno novih idej so tisto, kar nas bo peljalo naprej in naredilo močnejše tudi po krizi. Naloga države je, da zagotavlja stabilnost razvojno-inovacijskega sistema s proticikličnim delovanjem in stalnim vlaganjem v človeške vire, katerih inovativnost, iznajdljivost in znanje nas bosta vse obogatila.  Pri tem je treba slovenski raziskovalni ekosistem bolj povezati z univerzitetnim, ga še bolj internacionalizirati, narediti avtonomnejšega ter ga bolje povezati s podjetji z nekaterimi usmerjenimi instrumenti, kot so npr. raziskovalni vavčerji. Brez raziskovanja namreč ni razvoja, naložbe v znanje in razvoj pa strateške investicije države, ki se na dolgi rok bogato poplačajo.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Mag. Milan M. Cvikl in dr. Jernej Štromajer: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država?

Vlada vrta luknje v javnofinančno ladjo in to bo v končnem pomenilo manj vsega, manj odhodkov, manj šolstva, znanosti in raziskav, manj podpore gospodarstvu, ki jo potrebuje za izhod iz krize, manj podpore dvigovanju dodane vrednosti in manj za socialo, zdravstvo, pokojnine...
21. aprila 2021/by mf

Živa Vidmar: Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943

In kaj v resnici pomenijo ženske demonstracije izpred več kot 75. let? Predvsem opozorilo, da so bile na Slovenskem posebno pogumne in ponosne ženske, ki so imele pogum in voljo pokazati svetu, da se mu ne bodo prepustile kot žrtvene ovce, da so ponosno zahtevale in ne prosjačile za človekove pravice.
20. aprila 2021/by Miha Damiš

Emilija Stojmenova Duh: Kaznovani, ker s(m)o zahtevali šolo

Prejšnji teden so se začele obravnave. Najprej je bila na vrsti Daja. Danes je Matic. Kmalu bo na vrsti Katarina. Pogumni mladoletniki se morajo zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Ker so zahtevali šolo. Morali so si poiskati odvetnika. Ker so zahtevali šolo. Morali so se sprehajati do sodišča med približno 20 predstavniki policije kot najhujši kriminalci. Ker so zahtevali šolo. In morajo čakati na sodnikovo odločitev, ali jih bo kaznoval in kakšna kazen jih bo doletela. Ker so zahtevali šolo. V Sloveniji leta 2021.
19. aprila 2021/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Komisija za nadzor javnih financ sprejela sklep SD, da Vlada RTVSLO zagotovi potrebno financiranje za izvajanje javne službe22. aprila 2021 - 13:50
  • Slovenija s takšno politiko ne krepi svoje odpornosti, ampak bistveno povečuje svojo ranljivost22. aprila 2021 - 13:06
  • Socialni demokrati za ukrepanje, da se zmanjšajo duševne stiske mladih zaradi epidemije22. aprila 2021 - 0:45
  • Tanja Fajon v pismu predsedniku republike z opozorilom glede ogrožanja parlamentarne demokracije21. aprila 2021 - 15:24
  • Dejan Židan: Zakaj je vlada zaobšla mnenje stroke in sprejela ukrep o cepljenju maturantov?21. aprila 2021 - 15:22
  • Dejan Židan: Zakaj vlada v svojih načrtih pušča neizkoriščene evropske milijarde, nujno potrebne za revitalizacijo Slovenije po epidemiji?20. aprila 2021 - 14:57
  • Mag. Marko KoprivcMarko Koprivc: Zakaj prihaja do razhajanj med vladnimi ukrepi in predlogi strokovne skupine?19. aprila 2021 - 15:34
  • Mladi forum SD s partnerskimi organizacijami o nedotakljivosti meja na Zahodnem Balkanu19. aprila 2021 - 13:45

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodna povezanost
  • Statut

Program

  • Ideja
  • Program
  • Načrt
  • Izhodišča za nov program

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum
  • Delavska zveza

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Benjamin Lukšič: Upravljanje in črpanje evropskih sredstev ter geostrateško... Poslovil se je Feri Horvat, gospodarstvenik in dolgoletni poslanec ZLSD
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo