Državni zbor potrdil Andrejo Katič za ministrico za pravosodje
Državni zbor je na današnji seji potrdil Andrejo Katič za ministrico za pravosodje. Novoizvoljena pravosodna ministrica Andreja Katič je po zaprisegi v DZ poudarila, da vodenje resorja prevzema v zahtevnem obdobju. Ob spopadanju s posledicami afere sodna stavba napoveduje takojšnje pogovore o ureditvi plač sodnikov. Že v sredo se bo sestala s predsednikom vrhovnega sodišča, v četrtek bo sledil sestanek s predstavniki pravosodja.
5. marec 2024, STA
Med prvimi nalogami, ki jo čakajo, so pogovori s predstavniki pravosodja, predvsem o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kot je že napovedala v predstavitvi pred matičnim odborom DZ, bo vlada to urejala s posebnim zakonom, predvidoma še v prvi polovici leta. Katič se bo tako že v sredo sestala s predsednikom vrhovnega sodišča, za četrtek pa je predsednik vladevsklical sestanek s pravosodnimi deležniki, je dejala nova ministrica za pravosodje.
Andreja Katič je v predstavitvi pred odborom DZ izpostavila, da si bo pri svojem delu prizadevala za rešitve, s katerimi se bodo strinjali tudi predstavniki v pravosodju.
Njeno vodilo pri delu bo »nič o sodstvu brez sodstva,« je poudarila. Prav tako ne bo komentirala odločitev pravosodnih deležnikov, saj meni, da morajo sodstvo, tožilstvo in policija opravljati svoje naloge samostojno, neodvisno, skladno z ustavo, zakoni in mednarodnimi standardi.
Med najzahtevnejšimi temami, ki jih je treba urediti, je izpostavila odločbo ustavnega sodišča glede plač pravosodnih funkcionarjev. Neodvisno sodstvo pomeni tudi materialno neodvisnost sodnikov, zato je uresničitev ustavne določbe v interesu sodne in izvršilne veje oblasti, je izpostavila.
Med izzivi je poleg sodniških plač naštela še reševanje prostorske stiske v zaporih, nujne spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku ter aktivno reševanje prostorske stiske sodišč.
Želi pa se lotiti tudi področja boja proti korupciji in zastaranj odmevnih primerov. V luči aktualnih dogodkov je poudarila tudi potrebo po dopolnitvi zakona o političnih strankah, tako, da bi tudi funkcionarji političnih strank bili zavezanci za prijavo premoženja Komisiji za preprečevanje korupcije.
V luči nove sodniške zakonodaje, ki je v pripravi, je kot eno ključnih novosti izpostavila uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja. Nujno potrebne pa so tudi spremembe tožilske zakonodaje in uvedba enovitega tožilca, je dodala. Med nujnimi pa je izpostavila tudi spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora oziroma sprejetja novega sodobnega zakona, ki bo primerljiv z drugimi državami Evropske unije in bo omogočil tudi učinkovit odvzem premoženjske koristi.
Poudarila je še, da bo spoštovala načela vladavine prava. Slednjega ne moremo imeti brez medijske svobode, zato je poudarila tudi pomen implementacije direktive, ki ščiti novinarje pred neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki.