Za Slovenijo ima ta dan poseben pomen. Smo majhen narod z velikim bogastvom – slovenščino. Lahko bi rekli: »Vsaka vas ima svoj glas«, in res je skoraj tako – slovenščina se razcveta v številnih narečjih in govorih, ki vsakemu kotičku naše domovine dajejo svoj značaj. To je zakladnica zgodb, modrosti in posebnosti, ki jo moramo negovati, ohranjati in prenašati naprej.

Narečja niso le »drugačen« način govora, temveč so del naše identitete in kulturne dediščine. Medtem ko Evropa praznuje svojo jezikovno raznolikost, lahko Slovenci ponosno rečemo, da jo vsakodnevno živimo kar doma. Govor iz Prekmurja, melodija primorščine, mehka belokranjščina ali ostrina koroščine – vse to in še več sestavlja enoten mozaik slovenskega jezika.

Na Evropski dan jezikov zato praznujemo ne le dejstvo, da je slovenščina eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, temveč tudi to, da jo ohranjamo v vsej njeni pisani raznolikosti. To je praznik, ko lahko rečemo: ponosni smo, da nas bogatijo različni glasovi, ki skupaj pojejo eno pesem – pesem slovenščine.