Matjaž Han v intervjuju za STA:
V prizadetih podjetjih nujno čim prej zagnati proizvodnjo
Podjetjem, ki jih je prizadela ujma, je treba pomoč zagotoviti čim prej. Čim prej morajo zagnati proizvodnjo, saj so posledice v celotni verigi, kot je videti v primeru KLS in Volkswagna, je v intervjuju za STA dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport iz vrst SD Matjaž Han. Pričakuje, da bo kljub spremenjenim prioritetam v proračunu poskrbljeno tudi za neprizadeti del gospodarstva.
13. september 2023 | STA
Vlogo za 10-odstotno predplačilo povrnitve dela škode na strojih in opremi v poplavah je oddalo nekaj manj kot 800 podjetij in drugih gospodarskih subjektov, ki so prijavili za približno 330 milijonov evrov škode. Kdaj bodo prizadeti dobili denar, minister še ne more natančno napovedati, poudarja pa, da je treba pomoč zagotoviti čim prej. »Želeli bi si, da nas državna birokracija, ki je včasih zahtevna, ne ovira pri izplačilih, ker se mi zdi ključno, da damo gospodarstvu predplačila v najkrajšem možnem času,« je dejal v pogovoru za STA.
Celotna slika škode v poplavah bi lahko bila znana po tem, ko bodo škodo prijavili tudi oškodovanci iz gospodarstva, ki ne potrebujejo predplačila. Predplačila bodo sicer temeljila na oceni škode oškodovancev samih, vendar pa bodo morala v nadaljevanju podjetja dokazati dejansko škodo s cenilnimi zapisniki za škodo na strojih, opremi in zalogah ter s potrdili pooblaščenih računovodij za izpad prihodka. Enako velja za povračila škode, ki bodo na voljo v nadaljevanju, v višini 50 oz. 60 odstotkov škode, kamor se vštevajo tudi že prejeta predplačila.
Ni pa trenutno težava samo finančna povrnitev škode, ampak ponovni zagon proizvodnje, pravi minister. »Problem je to, kar se npr. dogaja KLS Ljubno. Zaradi tovarne v Sloveniji stoji evropska avtomobilska industrija. Zato moramo narediti vse, da KLS čim prej zažene svoje stroje,« poudarja. Čimprejšnji ponovni zagon je ključen za to, da podjetja ohranijo kupce.
Delamo vse, da podjetjem pomagamo priti tudi na trge zunaj Evrope, in nekatera naša uspešna podjetja temu že sledijo.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport
Minister pričakuje, da bo naravna katastrofa vplivala tudi na bruto domači proizvod (BDP), saj je bilo med drugim prizadetih veliko podjetij, tudi izvoznikov, posledice so v celotnih nabavnih verigah, turistične destinacije so bile prizadele na vrhuncu sezone. Se bodo pa na drugi strani pozitivno odrazile investicije v obnovo, gradbeništvo pa ima številne multiplikativne učinke, je dodal.
V podjetjih imajo, kot so mu povedali, za naslednje leto dovolj naročil. Zaradi stanja v območju z evrom in predvsem v Nemčiji, katere gospodarstvo stagnira, »slika sicer ni ravno najlepša«. Je pa slovensko gospodarstvo v nasprotju z obdobjem pred dobrim desetletjem razmeroma nizko zadolženo, je v boljši kondiciji in tudi tehnološko prenovljeno, je ocenil.
Takšnih rezultatov, kot so bili v prejšnjih letih, sicer ni pričakovati, pravi minister, ki pa ni pretirano zaskrbljen. »Delamo vse, da podjetjem pomagamo priti tudi na trge zunaj Evrope, in nekatera naša uspešna podjetja temu že sledijo,« je dejal.
Podjetja so se sicer po ujmi zelo dobro odzvala, je ocenil. Podatkov, koliko so donirala v humanitarne namene in koliko bodo vplačala v solidarnostni sklad, sicer še ni. V luči teh prispevkov je opozoril, da je treba biti pri raznih obdavčitvah previden, da ne bi na koncu »gospodarstvu, ki je motor vsega, naredili prevelikih težav«.
Prioritete v državnem proračunu za 2024 se bodo zaradi posledic ujme spremenile, pričakuje, a hkrati meni, da zaradi prizadetega gospodarstva v savinjski in koroški regiji ter v osrednji Sloveniji ostalo gospodarstvo ne bi smelo biti na slabšem, kar se podpore države tiče. Pričakuje, da bodo načrtovani razpisi objavljeni in da bo tudi zagotovljena nadaljnja podpora projektom, kot sta projekt avtomobilskega grozda Misija GREMO ali investicija Sandoza v Lendavi.
Glede pozivov podjetij k pomoči zaradi visokih cen energentov v času, ko so imela mnoga rekordne dobičke, je dejal, da je »to, da je v podjetju dobiček, edina prava stvar«, mora biti pa podjetje tudi družbeno odgovorno. Tista, ki mislijo, da so v zlati kletki, je »treba včasih s kakšno zakonsko podlago spomniti, da dobiček ustvarjajo v Sloveniji«, je povedal minister.
Glede Sija, za katerega je država po izplačilu dividend in nagrad poslovodstvu zaustavila izplačilo državne pomoči zaradi visokih cen energije njegovim hčerinskim družbam, je Han pojasnil, da izsledki nadzora štirih hčerinskih družb še niso znani, mesečna izplačila pomoči pa so še vedno zaustavljena. Si pa minister želi, da bi zaplet rešili za mizo. »Smo v pogovorih. Včasih je bolje individualno reševati zadeve, da zaradi sistemskih rešitev ne zakompliciramo življenja ostalim podjetjem, ki so res potrebovala denar,« je dejal.
Odločitve o tem, kaj bo nastalo na lokaciji lakirnice v Hočah, kjer je kanadsko-avstrijska Magna marca letos ustavila proizvodnjo, še ni. Kot pravi Han, bodo imeli v kratkem sestanek z Magno, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev proizvodnje pri nas. Magna se je z vrnitvijo celotne državne pomoči, tako Han, izkazala kot resna svetovna multinacionalka, ki namerava v Sloveniji nadgraditi investicijo in zaposliti ljudi.
Podjetjem, ki jih je prizadela ujma, je treba pomoč zagotoviti čim prej.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport
Na vprašanje, ali je Slovenija zaradi poplav manj privlačna za tuje investicije, je dejal, da so zaradi poplav, požarov, potresov prizadete številne države. Je pa treba, je dodal, proučiti, ali imajo podjetja, ki so zelo pomembna npr. za avtomobilsko industrijo in so pomembni izvozniki, prostore na poplavnih območjih in ali bi jih bilo treba preseliti.
Z ministrstvom za naravne vire in prostor se usklajujejo glede opredelitve zemljišč ob avtocestnem križu, ki bi bila primerna za investicije. »Tik ob avtocesti verjetno ni najbolj primerno imeti njive, lahko pa najboljša kmetijska zemljišča zagotovimo kje drugje. Mogoče bi morali stopiti iz okvirov in doseči dogovor … Glede na našo geostrateško pozicijo, na Luko Koper in dejstvo, da smo v središču Evrope in imamo v radiju 500 kilometrov 500-milijonski trg, je Slovenija zelo primerna za tuje investicije,« poudarja Han.
Glede privlačnosti v luči obdavčitve je dejal, da ima Slovenija morda slabše pogoje, kar se tiče obdavčitve dela, nikakor pa ni nekonkurenčna, kar se tiče končne obdavčitve prihodkov podjetij, ko se upoštevajo olajšave za investicije ipd.
Ključno težavo vidi v tem, da je, kot je ocenil, srednji sloj preveč obremenjen. Zakon o t. i. razvojni kapici se je sicer medresorsko ustavil, je povedal, a ocenil, da bo treba v tej smeri nekaj narediti, saj da se je treba izogniti temu, da bi podjetja razvojne centre selila iz države. Blizu uskladitve s finančnim ministrstvom in gospodarstvom je po njegovih besedah predlog, da bi bilo z davčnega vidika bolj privlačno delavsko solastništvo podjetij, kar je tudi eden od načinov za zadržanje kadra.
Letošnje ujme v juliju in še posebej avgustovska ujma s poplavami in plazovi, v kateri so bile poškodovane tudi turistične zmogljivosti, npr. Kamp Menina, dostop do nekaterih pa ni bil mogoč, so vplivale tudi na turistični obisk, prihajalo je do odpovedi prihodov, ni pa še končne ocene posledic, je povedal minister.
Han deli mnenje predhodnika na ministrskem položaju, da bi morale državne hotelske zmogljivosti ostati v državni lasti, bi bilo pa treba ponekod izboljšati upravljanje. V kratkem bo sestanek s Slovenskim državnim holdingom (SDH) glede podpore državnim družbam, ki niso mogle sodelovati na nedavnem razpisu ministrstva za podporo obnovi ali gradnji namestitvenih zmogljivosti. Minister se želi s SDH pogovoriti tudi glede vzpostavljanja državnega turističnega holdinga, v katerem bi po načrtih prejšnjega ministra skoncentrirali lastništvo in upravljanje turističnih družb.
Ministrstvo letos nadaljuje razpise za investicije v turistično infrastrukturo, Han pa pri tem poudarja nujnost investicije napolniti s pravo vsebino in tudi na nujnost ustreznega plačila zaposlenih. Ocen turističnega izpada zaradi ujm še ni, pred poplavo pa je turistično gospodarstvo poročalo o rezultatih na ravni leta 2019, ki je bilo eno najboljših.
Minister za razvoj slovenskega gospodarstva, turizma in športa izpostavlja tudi nujnost izboljšanja letalske povezljivosti. »Slovenija letalskega prevoznika potrebuje, pod kakšnimi pogoji, je stvar razprave, vsekakor bo potreben strateški partner. Ne smemo pa biti malodušni, češ, saj so dovolj letališča v naši soseščini,« je poudaril.
Podpora športu bo ministrovih zagotovilih kljub pričakovanim spremembam v proračunu zaradi poplav ostaja takšna, kot je bilo predvideno. »Ključno je, da sledimo cilju, ki smo ga dali, ko sem prišel na to ministrstvo in prevzel šport – da bomo do konca mandata prišli na več kot 50 milijonov evrov za delovanje športa letno,« je dejal.
Letos je bil med drugim spremenjen pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni, s čimer so zvišali plače strokovno izobraženih delavcev v športu oz. trenerjev, ter objavljen razpis za sofinanciranje investicij občin v športno infrastrukturo.