Ideja, ki nas združuje, je družba, ki daje možnosti in koristi vsem ljudem. Takšna družba ima ime:

socialna demokracija.

Veliko delo.

Socialna demokracija ima več kot 150-letno tradicijo. Nastala je kot politično gibanje delavstva za socialne in politične pravice. Njene ključne vrednote so solidarnost, pravičnost in enakost vseh ljudi. Zato je bila vodilna zaveznica žensk v boju za njihovo politično in socialno enakopravnost ter ključna politična sila za promocijo univerzalnih človekovih pravic. V svoji zgodovini je dosegla velikanski napredek v družbenem ustroju Evrope in uveljavila evropsko socialno državo. V samem bistvu je zavezana miru in sodelovanju v mednarodni skupnosti. Zgodovina socialne demokracije je zato tudi zgodovina socialnega, gospodarskega in političnega napredka, pravic zaposlenih, žensk, manjšin in mednarodne solidarnosti.

Socialna demokracija je ideja o družbi,

ki omogoča človeku živeti dostojno življenje in razvijati vse njegove potenciale, mu jih pomaga krepiti in uresničevati, pri tem pa zagotavljati varnost in enake možnosti vseh,

ki omogoča, da vsakdo živi svoje življenje na svoj način, v skladu z lastnimi željami in hotenji, v strpni skupnosti, ki podpira posameznikovo edinstvenost,

ki spodbuja zdravo podjetnost in tekmovalnost, a nikoli za ceno enakosti, zato verjamemo v močno solidarnost, ker lahko skupaj pomagamo vsem, ki potrebujejo pomoč,

ki misli na jutri in na možnosti prihodnjih generacij, zato skrbno gospodari z naravnimi viri in skrbi za trajnostno, zdravo življenjsko okolje.

ki verjame, da smo vsi enaki in da moramo imeti vsi enake možnosti za svobodno, varno, dostojanstveno in srečno življenje.

Zato smo Socialni demokrati.

Socialna demokracija je način življenja.

Možnosti vsakogar, da si s svojim delom, znanjem in ustvarjalnostjo ustvari polno in srečno življenje, in to solidarno deli s skupnostjo, v kateri živi.

Utemeljeni smo v prizadevanju delavstva za pravičnost in v boju slovenskega naroda za osvoboditev. Ta dediščina tudi danes oblikuje značaj socialne demokracije.

Mejniki več kot 150 let.

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
1

1848 Karl Marx izda Komunistični manifest, prvi programa delavskega gibanja

2

1863 Ferdinand Lassalle ustanovi prvo delavsko politično združenje (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein).

3

1864 V Londonu ustanovljena prva internacionala.

4

1875 Ustanovljena je prva socialdemokratska stranka (nemška SPD).

5

1889 Na 100. obletnico francoske revolucije ustanovljena II. internacionala.

6

1890 Prvo praznovanje 1. maja kot mednarodnega delavskega praznika.

7

1896 Pod vodstvom Etbina Kristana v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.

8

1906 Na Finskem prvič volijo in so izvoljene ženske.

9

1907 Na listi socialnih demokratov kandidira Ivan Cankar.

10

1914 Razcep delavskega gibanja na zmerni (socialdemokratski) in radikalni (komunistični) del.

11

1917 Oktobrska revolucija v Rusiji.

12

1920 Požig slovenskega narodnega in delavskega doma v Trstu. Prvo nasilno dejanje fašizma na svetu.

13

1922 Vzpostavitev fašizma v Italiji. Fašizem obračuna s sindikati in delavskimi strankami. Slovenci v Italiji so posebej preganjani in zapisani genocidu.

14

1929 je uvedena šestojanuarska diktatura, ki ukine strankarski sistem v Jugoslaviji. Svetovna gospodarska kriza.

15

1933 Prihod Hitlerja na oblast. Prepoved socialne demokracije v Nemčiji in pregon delavskih voditeljev.

16

1937 Ustanovitev KP Slovenije na Čebinah.

17

1941 Osvobodilna fronta slovenskega naroda in začetek NOB.

18

1945 Osvoboditev Slovenije, prva slovenska vlada, začetek izgradnje socialne države.

19

1948 Prelom s Stalinom.

20

1950 Izgradnja socialne države, socialističnega samoupravljanja in delavskih svetov, brezplačno šolstvo, zdravstvo in javne storitve.

21

1961 Ustanovitev gibanja neuvrščenih na čelu z Jugoslavijo.

22

1965 Vlada Staneta Kavčiča začne Slovenijo orientirati proti zahodu in zastavi ambiciozno vizijo gospodarskega razvoja z večjo pluralnostjo družbenega življenja.

23

1974 Nova ustava SFRJ uvede de facto konfederalni status Slovenije.

24

1986 Prevlada reformističnih sil v ZKS.

25

1990 Demokratične spremembe: odhod prenoviteljev iz Beograda, prve demokratične volitve in plebiscit.

26

1991 Slovenija razglasi neodvisnost.

27

1993 S povezovanjem levice nastane Združena lista socialnih demokratov.

28

1996 ZLSD kot edina slovenska stranka postane članica Socialistične internacionale.

29

2008 Borut Pahor po zmagi SD na volitvah oblikuje prvo socialdemokratsko vlado.