SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Miha Damiš

Vodja digitalnega komuniciranja SD, magistrski študent strateškega tržnega komuniciranja

Erjavčev gambit ali kako Janša pripravlja padec vlade

Pregovorno vroča politična jesen se bo z decembrom prevesila v zimo, ki pa ne bo nič manj vroča. Vrhunec epidemije, več kot mesec dni trajajoči ukrepi, ki groznih statistik obolelih in umrlih ne zmanjšujejo, vse večje nezadovoljstvo, socialna in gospodarska bomba. Status quo nikakor ni mogoč.

Decembra se bo dogajalo. Kdo bi si mislil, da bo Karl Erjavec po vsej verjetnosti prvi na potezi, da premakne figuro. Če je bilo januarja čutiti veselje, da Erjavec po petnajstih letih vodenja DeSUS končno odhaja med upokojence, se je marsikomu na levem političnem polu po vstopu DeSUS z Aleksandro Pivec v vlado Janeza Janše kolcalo po njem. Tudi po sprejetem porazu, verjetno ne tako lahkem, je tudi sam Erjavec po vsej verjetnosti računal na popoln odmik od politike. A po vročem poletju dr. Aleksandre Pivec, doma iz razloženega vinogradniškega naselja Kog, njenemu odstopu s čela stranke in nato še odstavitve iz ministrskega položaja, se je politični težkokategornik hitro pojavil na hodnikih Državnega zbora s komentarjem v popolnoma njegovem stilu: “Kaj bi v politiki brez mene?”

Politične stavnice mu na že trajajočem poštnem kongresu upokojenske stranke v boju z nekdanjim policistom Kropetom namenjajo nižjo kvoto in s tem večje možnosti za zmago. Kar pa seveda postavlja vprašanje o nadaljnjem koalicijskem sodelovanju DeSUS z Janšo, saj je zelo verjetno, da Erjavec ne bo nastavljal hrbta tej koaliciji. Tega se zaveda tudi Janša, ki se je, kot se sliši na hodnikih, že začel pripravljati na volitve.

Političnih navdušencev zagotovo ni presenetilo pismo nekdanje DeSUS-ove predsednice, ki je v odprtem pismu članstvu zelo direktno okrivila Gantarja in mu očitala krvave korona roke. Najbolj pogumni analitiki bi za tem dejanjem videli Janšo, ki stopnjuje pritisk na upokojensko stranko (spomnimo na še trajajoč fiasko s poskusom odstavitve Gantarjeve državne sekretarke). Janša se zaveda stanja v državi. In zaveda se, da na čelu vlade rednih volitev čez dobro leto dni po sedanjem tempu nikakor ne bo pričakal kot priljubljen voditelj. Zato potrebuje premik v opozicijo. Zdaj mora spet izpasti žrtev. Preverjanje trdnosti koalicijskega sodelovanja z DeSUS-om pred njihovim kongresom in pričakovan prihod Erjavca je tako del njegovega plana.

Kje nadaljujemo? Pri KUL. Priznajmo, da projekt KUL ni nastal iz ljubezni opozicijskih strank, ampak iz njihove odgovornosti, da naredijo nek korak k zahtevam javnosti po enotnosti opozicije in zamenjavi premiera. Toda, s potekom časa se je medijsko ošibil tudi projekt alternative vlade z Damijanom na čelu. Šarec bi verjetno pripomnil nekaj v smislu, da če raženj predolgo pečeš, se zažge. 39 je še vedno premalo. Pa tudi obljube so premalo. Slovenija pa potrebuje spremembe. In to nujno. Slovenija sedaj potrebuje verjetno najboljšo vlado v zgodovini. Zakaj verjetno na tem mestu ni potrebno pojasnjevati.

Ali JPD še vedno daje upanje? Naredil je nekaj pomembnih napak, s kakšnim tvitom šel predaleč, kakšno izjavo so mu grdo iztrgali iz konteksta, vse to pa desnica z medijsko mašinerijo SDS s pridom izkorišča. Je težava, da mu manjka politične kilometrine in hladnokrvnosti, ki bi dala potencialnim partnerjem (poslancem SMC in DeSUS) jamstvo, da bo alternativni vladni projekt zdržal do volitev in da se medtem ne bo razletel v konfliktih, ki žal prepogosto zaznamujejo levosredinske koalicije. Njegova najbolj izrazita prednost je ekonomija. Damijan je lahko premier, ki bo razumel ekonomsko sliko in možnosti države v času, ko se zdravstvena kriza pospešeno pregiba v gospodarsko in socialno. Na drugi strani se utegne kot pogoj poslancev, brez katerih ni ne Janševe in ne KUL-ove vlade, pojaviti Erjavec kot ime za mandatarja. Vzemi ali pusti.

Toda: Slovenija sedaj potrebuje vlado, ki ne bo vrgla puške v koruzo. Ki ne bo umikala stroke iz upravljanja epidemije; ki bo drastično spremenila komuniciranje oblasti; ki bo se zavedala gospodarske in socialne krize; ki bo razumela pomembnost volilne zakonodaje in nujnosti njenega usklajevanja ter končnega sprejetja še pred volitvami. Potrebuje vlado, ki bo nakopičene probleme sposobna razreševati hitro in pametno. Ker je kriza. Resna kriza na mnogih vitalnih področij.

Nadaljujmo z našimi šahovskimi enačbami: Janša se ne bo umaknil, igral bo spretno in verjetno iskal obrambo, da izpade žrtev: sredi epidemije, največje gospodarske in socialne krize, s katero se borim, me zapuščate! Globoka država, tranzicijska levica, udbomafija (nadaljujte z oznakami po želji) me odstavlja, ker strižem v njene interese, medijske monopole, ugrabljeno sodstvo in policijo. Nova zarota proti njemu v bogatem repertoarju takšnih dramskih zasukov zadnjih trideset let. Potem pa premik v opozicijo in čakanje na to, da se mu obrestuje na volitvah, ko utegne nova vlada, pa naj jo vodi kdorkoli, pogrniti pred izzivi zdravstva, dolgotrajne oskrbe, valom stečajev in pričakovanim skokom brezposelnosti. In takrat bo spet njegov trenutek, da poseže po oblasti. Po svoji četrti vladi.

Toda za to KUL potrebuje SMC-jeve in DeSUS-ove glasove. Če se najprej ustavimo pri modernem centru. Pomenljivo: njihov nekdanji predsednik in ustanovitelj Cerar te dni v medijih izraža zgroženost nad nekdanjimi političnimi sopotniki, ki jih je pripeljal v ta svet, sedaj pa so, kot pravi, izgubili kompas. V njihovi poslanski je nekaj takih, ki ponoči verjetno težko spijo zaradi te koalicije. A vseeno že pol leta nastavljajo hrbet ter požirajo poteze aktualne oblasti (tudi zaradi svojega predsednika). Zato ne bodo kar skočili iz enega v drug čoln. Pustijo se prositi, želijo si te medijske pozornosti, a se v bistvu bojijo skoka. Vedo, da se jih kmalu – enega za drugim – loti neizprosna medijska mašinerija, pred katero imajo sedaj mir.

No, medtem je stanje v poslanski DeSUS-a še bolj zabavno. Čeprav je Jurša na zadnji seji iz listka poudarjal, da bo zadnji proti korona zakon sprejel brez premisleka in s tem ustvaril odlično metaforo njihovega podpiranja vlade (pa tudi sedanji modus operandi vlade) brez premisleka. A dejstvo je, da obiski Erjavca v SMC-jevi pisarni niso bili brez plana. Govori se, da ima nekaj glasov.

Tako nas naša šahovska dogodivščina pripelje do naslednje situacije: Erjavec (skupaj z nekaj SMC-jevimi glasovi) ne bo zlahka kar skočil na KUL ladjo. Dejstvo je, da ob povratku njegove politične ambicije niso več lučke na avtu obrambnega ali zunanjega ministra. Morda hoče to, česar še ni imel: osrednjo pisarno na Gregorčičevi. Res je, da lahko ljudje v tej pisarni v trenutku jeze in besa nad Janšo ter močne želje po njegovi zamenjavi sprejmejo marsikoga. A marsikdo si v tem stanju, praznih proračunih in prihajajoči socialni ter gospodarski krizi tja res ne želi. Ne bi ugibali, kako močna želja Erjavca je priti tja, ampak ta poteza odpira druga vprašanja. V prvi vrsti neodobravanje javnosti (Že že, Janšo je treba zamenjat, ampak Erjavec!?). V drugi vrsti pa KUL stranke. Šarec je jasno povedal, da ima on še največjo število poslancev in da se je pripravljen pogovarjati samo o zunanjih kandidatih (sicer tam vidi sebe, kar je ironično po tem, da je od tam sam šel). Fajonova je ob napovedih, da bo naslednja predsednica vlade, po začasnem prevzemu SD sedaj konsolirala vodstvo po svoji zmagi na digitalnem kongresu. Tudi ona ne bi z navdušenjem sprejela Erjavca, sploh ob dejstvu, da je SD vložil veliko vsebinskih naporov v KUL koalicijo. Bratuškova nagovarja iste volilce kot Erjavec, zato tu ljubezni ni. In nazadnje, a ne najmanj pomembno, Levica in Mesec, ki sicer poudarja pripravljenost na prevzem odgovornosti, a mora za takšne odločitve imeti podporo v izvršnem odboru. Njihovo odločitev lahko vsak predvideva. Če kljub temu Erjavec postane predsednik vlade, bi vlado vodil voditelj iz druge najmanjše koalicijske partnerice. Torej težko verjeten scenarij, a zaradi štetja glasov (SMC) ne čisto povsem nemogoč.

In če zgodbo obrnemo in vrnemo za kako potezo: Erjavčeva intimna opcija tudi ni KUL koalicija in JPD. Ker, spomnimo, verjetno ni prišel po zgolj ministrske lučke. Pri tem pa tudi vprašanje na koliko glasov lahko pri svojih računa. Tudi zagotovitev SMC-jevih glasov po takem ni njegova dolžnost, ampak naloga bodočega mandatarja.

Situacija je vse prej kot lahka. In situacija ne stoji. Se v bistvu dogaja. Je proces. Marsikdo pri tem pa ima slabe karte. (Nismo omenili še NSi, ki sicer z nekaj napakami solidno pluje, a se v bistvu kuha v SDS-ovi senci). Najslabše karte pa imamo ljudje, ki lahko opazujemo, najraje iz kavča pred televizijo, kot sedaj vidi večino ljudi aktualni premier, in upamo na najboljše. Pa kaj napišemo še vmes na slavni twitter.

V danih razmerah bi bilo najbolje, da v to partijo političnega šaha poseže ljudstvo in na novo postavi figure na šahovnici, prečisti parlament, zelo verjetno nekoliko konsolidira razmerja moči z manjšim številom strank. Toda: možnosti volilnega reseta sredi epidemije in brez ustavno skladne volilne zakonodaje tik pred predsedovanjem Svetu EU ni. Zato ostajajo spremenljivke iste: 26, 14, 12, 8, 8, 7, 5, 5, 3, 2. In vprašanje, kako iz tega narediti 46+.

Resnično me skrbi, kako se bo ta saga končala, saj gre na koncu koncev za našo državo. Našo družbo, ki je pred res velikimi preizkušnjami, ki bi v tem trenutku potrebovala daleč najboljšo vlado do sedaj. Resnično rabimo upanje. Rabimo nekoga, ki nam bo vlil upanje. In zaupanje. Da premagamo epidemijo in prihajajoči socialni ter gospodarski krizi.

Drugače nas vse skupaj čaka šah-mat.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart

Marko Sjekloča: Strateške zmote Rusije

Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.
18. maja 2022/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16
  • POSLANEC EP MATJAŽ NEMEC NA PREDSEDNICO EP ROBERTO METSOLO NASLOVIL PISMO ZA PODPORO PODELITVI STATUSA KANDIDATKE ZA ČLANSTVO V EU BOSNI IN HERCEGOVINI22. junija 2022 - 11:25
  • Jonas Žnidaršič: Z davkoplačevalskim denarjem se pokra ne igra!21. junija 2022 - 13:56
  • Novoustanovljena mreža »Prijatelji Zahodnega Balkana« poziva voditelje EU, naj pospešijo širitev EU na Zahodni Balkan21. junija 2022 - 11:41

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Srečko Zajc: Politika kot palica Dejan Židan: Zakon o varstvu potrošnikov mora slediti spremembam nakupovalnih...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo