SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Milan Brglez

Evropski poslanec in predsednik Konference SD

Pismo dr. Milanu Zveru o tem, kaj škodi mednarodnemu ugledu Slovenije

Dragi Milan,

ni v moji navadi, da se oglašam z javnim pismom, a bom tokrat naredil izjemo. K temu me je spodbudila tvoja analiza, ki si jo objavil na svoji spletni strani, z naslovom »Politico v članku močno škodil ugledu Slovenije«. V članku nanizaš nekaj trditev, ki so zame, kot družboslovca, precej nenavadne. Tvoja uvodna trditev, da je Politico članek napisal na podlagi informacij levih strank, in naj bi bile celo zmanipulirane, gotovo ne drži. Politico lahko dobi informacije iz prve roke, kar na twitterju predsednika tvoje stranke (mednarodne institucije in tuje države pa od svojih predstavnikov v Sloveniji). Ne samo da so tam informacije dostopne, tviti so pogosto dostopni kar v angleškem jeziku ter napisani v prepirljivem tonu in slogu, kar kaže na neprimeren odnos do tistih, s katerimi ali o katerih komunicira. Predsednik vlade (in tvoje stranke) ni »navaden državljan«, ki lahko napiše (vsebinsko in tudi medvrstično), kar se mu zljubi. Ti veš, ker izhajava iz iste fakultete, da imajo besede predsednika vlade posebno težo v mednarodni skupnosti. Njegove besede namreč niso »le njegove«, ampak so besede in zaveze naše države, ki jo po svoji funkciji predstavlja. Zato je treba pri komuniciranju na takšnih ravneh biti še posebej previden in preudaren. Komunikacija predsednika tvoje stranke žal ni takšna. Napiše karkoli mu pade na pamet, celo zmerja po twitterju. S tem ne dela izjemne škode samo sebi, ampak celotni naši državi. Če torej kdo niža mednarodni ugled naše države, potem to ni Politico, ampak predsednik tvoje stranke. Dokumentirano in preverljivo.

Kot podkrepitev svoje teze o pristranskosti medijev v Sloveniji omenjaš raziskavo Fakultete za medije, kjer so medije razdelili na provladne, nevtralne in protivladne. Že ta delitev je problematična. Rad bi proučil metodologijo te raziskave skupaj s celoto in izseki analize. A ne glede na to, kakšna sploh je metodologija tega razvrščanja, zagovarjam nekaj drugega: mediji ne bi smeli biti ne provladni in ne protivladni. Mediji bi (tako kot znanost) morali biti kritični. Do česarkoli in kogarkoli. Tudi sam se včasih ne strinjam s tem, kaj kakšen medij napiše o mojem delu ali meni. A to skušam vedno razumeti kot kritiko, na katero je treba odgovoriti dostojno, z argumenti, ne pa z zlorabo oblastne pozicije ali politične premoči. Delitev na pro- in protivladnost je tako napačna, kot je napačno uravnoteževanje za vsako ceno. Sam se gotovo spomniš, navajaš namreč, da je bila medijska svoboda v Sloveniji v času prvi Janševe vlade visoka, kako ste takrat »lomastili« po RTV Slovenija. In zdaj se zgodba ponavlja. Dejstvo je, da je vladni Urad za komuniciranje (UKOM) zaustavil financiranje STA, informacijske in komunikacijske infrastrukture, ki nam je pomagala zmagati v času osamosvajanja. Pa da je aktualna vladna struktura naredila vse, da bi se zlepa ali zgrda polastila RTV Slovenija, tudi s poskusom odvzema dela financiranja javne radiotelevizijeter delitve tega denarja drugih medijem. Se ti zdi to krepitev osrednjega, nacionalnega medija, ki mora služiti celotni državi, ne pa posameznim političnim opcijam?

Končno, govoriš o grožnjah. Se strinjam. Vse grožnje je treba obsoditi. V Sloveniji ni in ne sme biti prostora za kakršno koli obliko nestrpnosti in nasilja. V demokratičnem političnem prostoru se lahko spopadamo (še bolje pa bi bilo reči »tekmujemo«) le z argumenti, idejami in prepričanji. A na ravni medosebnih in družbenih odnosov moramo ostati dostojni. Drug do drugega, ker bomo drug z drugim morali živeti tudi naprej. Političarke in politiki tako kot državljanke in državljani. Bojim se, da je na tej točki duh že ušel iz steklenice. In da nam družba razpada. Pa ne zaradi posledic epidemije. Ta je le katalizator. Slovenski pregovor sicer pravi, kdor seje veter, žanje vihar.

Se morda spomniš, spoštovani Milan, vaših protestov pred sodišči in vzklikanjem o krivosodju? Ali kadrovskega števca, ki ste ga imeli na vaši spletni strani vseskozi odprtega? Ali to, da ste preučevali, kdo je kje zaposlen in v kakšnem sorodstvenem razmerju je kdo s kom? In kako ste z vsemi sredstvi rušili kandidatke in kandidate Republike Slovenije v mednarodnem prostoru na način, ki se ga je sramovala tudi vaša evropska politična družina? Se ti ne zdi, da so to tudi nastavki za delitve med ljudmi? Naj še enkrat poudarim, ni opravičila za nasilje in nestrpnost. Ga ni. Ampak vedno je tako, da moramo politiki, preden obsojamo družbene pojave, nastaviti zrcalo najprej sebi. Kako se ti zdi, ko poslušaš razpravo iz državnega zbora, pa od poslanca, ki podpira aktualno vlado, slišiš izjemno vulgarno besedo ali oznako za »drugo stran«? Ni to tudi konec dostojnega diskurza in zametek nestrpnosti, ki lahko vodi v nasilje?

Naj zaključim, ker sem že predolg. Moj pogled na tvoje besedilo je, da se zadeve lotevaš na napačnem koncu, saj mešaš vzroke in posledice. Reakcija medijev ni takšna, ker so »napumpani« s strani določene politične opcije, ampak zato, ker vlada (in predsednik vlade) ne zna in noče spoštljivo komunicirati z njimi. Kako drugače razumeti odločitev UKOM, da poleg ministrov tudi strokovnjaki ne smejo gostovati v oddajah in nas obveščati o stanju COVID-19 (z oholim pojasnilom – glejte vladne konference, pa boste izvedeli vse – ki me spominja na Marijo Antoinetto in njeno zgodbo z rogljički)? Kako pojasniti ljudem izven Slovenije, ki se obračajo name, komunikacijo predsednika tvoje stranke in vlade Republike Slovenije o zmagi Donalda Trumpa ter celo »zapenjanje« s predstavniki Bidnove administracije? Težko. Zato predlagam, da ne iščemo teorij zarot oziroma, kot ste v SDS nekoč pisali, »izvažanja domačih stvari v tujino« (podobno navaja tudi dr. Ivan Štuhec, sicer pa je to argument, ki sem ga prvič zaznal že v prejšnjem sistemu, mislim, da s strani SZDL, ko je prof. Franceta Bučarja gostila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope). Še je čas, ker bo tvoj predsednik stranke in predsednik vlade kmalu predsedoval Svetu EU. In če bo nadaljeval s takšnim, neprimernim komuniciranjem, bo to ne le neuspešno predsedovanje, ampak tudi velik mednarodni madež na celotni Sloveniji. Ki ga bomo dolgo brisali in težko izbrisali.

Ostani zdrav in vse dobro.

Milan

p. s. William Randolph Hearst je nekoč rekel: »Novinarstvo je tisto, kar ni še nihče objavil. Vse ostalo je oglaševanje.« Podpišem.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Matjaž Nemec: Vlada naj pripravi jasna navodila o hitrih testih Ustanovna seja Glavnega odbora Foruma svetnic in svetnikov Socialnih demokr...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo