Zdaj je čas za politiko močne Evrope. Takšne, ki se bo sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa. Takšne, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo. Samo takšna Evropa bo v današnjem prepletenem svetu omogočila močno Slovenijo. Zato namesto šibke in neučinkovite Evropske unije potrebujemo močno Evropo. Samo močna Evropa in z njo močna Slovenija je lahko solidarna, zelena, inovativna in varna.
Članstvo v Evropski uniji je za Slovenijo in njene ljudi dobro. Število ljudi, izpostavljenih socialni izključenosti, se je zmanjšalo za skoraj 70 tisoč, pričakovana življenjska doba se je dvignila. Uspešno smo izkoristili prednosti članstva, pri tem pa ohranili številne pridobitve iz preteklosti, kot so pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ena najmanjših plačnih vrzeli med spoloma na svetu in 100-odstotno plačana porodniška in starševski dopust.
Okrepili smo svojo gospodarsko dejavnost in več kot podvojili bruto domači proizvod. Slovenski turizem je zacvetel, za skoraj petkrat smo povečali trgovanje s tujino. Naše kmetijstvo je naravnano vse bolj ekološko, okrepili smo skrb za okolje, ohranili raznoliko naravo in povečali delež energije iz obnovljivih virov. Slovenija je kot izvozno naravnano gospodarstvo in v Evropo odprta družba uspešno izkoristila priložnosti evropske integracije, vse od uspešnega črpanja kohezijskih sredstev in sprejema evra do vstopa v schengen. Danes smo politično in ne samo geografsko del jedrne Evrope.
Slovenija je vse od vstopa v Evropsko unijo rasla in napredovala. Evropska unija kot celota pa je v tem 20-letnem obdobju napredovala bistveno prepočasi, še posebej če jo primerjamo z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Evropska unija je bila leta 2008 največje svetovno gospodarstvo, danes pa po kupni moči zaostaja za obema omenjenima velesilama. Ti sta Evropo prehiteli predvsem z izdatnimi sredstvi za raziskave in razvoj ter izvedbo infrastrukturnih in razvojnih projektov, kot sta ameriški zakon o zmanjšanju inflacije ter kitajska iniciativa “pas in cesta”. Vse to pomeni, da sta vloga in položaj Evropske unije v svetu oslabljena.
Evropsko unijo so močno prizadele krize, na katere ni imela pravih, predvsem pa skupnih odgovorov. Njeno uspešnost soočanja z izzivi so poleg zunanjih okoliščin močno oklestile tudi njene lastne zgrešene ekonomske politike, na čelu s politiko zategovanja pasu. Z brexitom se je evropska zveza držav prvič v zgodovini skrčila, nedaleč od naših meja – v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu – smo priča vojni. Soočamo se z draginjo, draži se vse, od hrane do energentov, stanovanja so za večino ljudi v Evropski uniji in žal tudi v Sloveniji vse težje dostopna.
V teh razmerah je v Italiji prišla na oblast skrajna desnica, ki je slavila tudi na volitvah na Nizozemskem. Skrajna desnica tudi v Nemčiji beleži rekordno podporo, Madžarska pa že več let drvi v stanje iliberalne družbe pod avtoritarnim voditeljem. V teh okoliščinah se je dosedanji vrh Evropske unije izkazal kot neučinkovit in šibak, saj skupna nabava cepiv in poenotenje v zvezi s pomočjo napadeni Ukrajini predstavljata le minimum velikega potenciala tovrstne zveze.
Zato je čas za politiko močne Evrope. Takšne, ki se bo sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa. Takšne, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo. Samo takšna Evropa bo v današnjem prepletenem svetu omogočila močno Slovenijo, saj obstajajo številni izzivi, ki jih dvomilijonska Slovenija ne more rešiti sama, lahko pa jih rešimo skupaj – kot del evropske družine. Zato namesto šibke in neučinkovite Evropske unije potrebujemo močno Evropo. Samo močna Evropa in z njo močna Slovenija je lahko solidarna, zelena, inovativna in varna.
Za evropskega poslanca kandidiram …
Ker verjamem v Evropsko unijo kot mirovni projekt, pod okriljem katerega lahko najbolje razvijamo svoje potenciale, živimo v sožitju, razumevanju, miru ter v skrbi drug za drugega. Evropska unija ta čas potrebuje močno socialdemokracijo, ki bo preko svojih politik implementirala vrednote solidarnosti, pravičnosti in blagostanja za vse državljanke in državljane EU. Solidarnost, varnost, inovativnost ter zeleni prehod so moje ključne prioritete dela, ki jih zagovarjam brezkompromisno, ko smo bili (žal) prevečkrat, tudi v iztekajočem se mandatu, s strani liberalno-sredinskih ter desnih politik deležni kompromisarstva na račun ljudi in okolja. Moje poslanstvo in odgovornost je izzive državljank in državljanov Slovenije prenašati v institucije Unije ter pozivati k njihovemu reševanju.
Zanimivost o Matjažu …
Sem nepopravljiv sladkosned, težko se uprem dobri čokoladi, sladica po kosilu pa je skorajda nujnost.
Za evropsko poslanko kandidiram …
Ker lahko s svojim znanjem in izkušnjami aktivno prispevam pri pogajanjih za naslednji večletni finančni okvir, ki določa prioritete financiranja razvojnih projektov v Sloveniji in Uniji. Slednja se mora odločneje kot doslej postaviti za povezovanje področij izobraževanja, raziskav in inovacij. Želim nadaljevati z delom na ekonomskih temah; urejanje davčnih oaz, preprečevanje izogibanja plačevanja davkov in zmanjšanje neenakosti med državami članicami Unije. Prepričana sem, da smo socialdemokrati odgovorni nadaljevati s politikami progresivne, enakopravne, zelene in tehnološko usmerjene Evrope, ki jih potrebujemo ravno za čas aktualnih izzivov.
Zanimivost o Mojci …
Počutim se Evropejka. Po skoraj desetih letih bivanja v Bruslju sem tam pustila del svojega srca, veliko prijateljev in znancev. O procesih med in znotraj inštitucij vem veliko, kar želela uveljaviti za izboljšanje položaja Slovenije v EU.
Za evropskega poslanca kandidiram …
Verjamem, da lahko socialdemokracija Evropsko unijo naredi še močnejšo in bolj solidarno. Unija mora v prihodnje še bolj odločno izkoristiti potencial skladnega regionalnega razvoja, v njem je namreč velika priložnost rast in napredek na vseh področjih Skladen regionalni razvoj predstavlja tudi prvo in pravo pot k zmanjševanju neenakosti med državami članicami in regijami Unije. Zavzemam se za širitev Unije na Zahodni Balkan, ki je bil zgodovinsko, kulturno in gospodarsko močno povezan s Slovenijo, čas je, da te vezi znova okrepimo ter s širitvijo Evropsko skupnost naredimo bolj varno ter robustnejšo pred pretresi prihodnosti.
Zanimivost o Aleksandru …
Da sem bil kot direktor policijske uprave v Murski Soboti član gledališke skupine Štefan Kovač in da kot samouk rad zaigram na kitaro in zapojem. Življenjske izkušnje so me naučile reševati težave mirno in premišljeno, če je le mogoče z nasmehom.
Za evropsko poslanko kandidiram …
Ker je čas, da so mladi vključeni na vseh ravneh odločevalskih procesov. Pasivnost, ki jo pogosto pripisujejo mladim, nas ne definira. Zato vstopamo v ospredje z aktivno vlogo, kajti verjamem, da je prihodnost pravica vseh, predvsem nas mladih. Globoko sem zaskrbljena zaradi krivic, ki prevladujejo v svetu, ter negotove prihodnosti, ki nam jo ta ponuja. Zaradi teh občutkov in prepričanj se zavzemam, da bi svoj glas uporabila za zastopanje interesov mladih, posebej mladih žensk, ter vseh, ki se soočajo z marginalizacijo in izključenostjo. Svoje delovanje usmerjam v iskanje rešitev in priložnosti za izboljšanje položaja mladih ter gradnjo pravičnejše, bolj vključujoče družbe.
Zanimivost o Luciji …
Znam recitirati velikooo decimal števila π.
Za evropskega poslanca kandidiram …
Ker verjamem, da živimo v času največjih gospodarskih sprememb v človeški zgodovini, ki jih pogajanjajo povezane podnebne, tehnološke, geopolitične, kulturne in socialne spremembe. Ta čas je čas preloma, ko se je potrebno boriti za evropsko idejo, nad katero so mnogi razočarani, in za potrebne spremembe v Evropi, da to idejo spet pomladimo in naredimo za zgled. Hočem prispevati k temu, da Evropa pogumno vlaga v inovacije ter si povrne globalni industrijski in inovacijski primat. Da bomo imeli v Mariboru in povsod po Evropi visokokakovostna, varna, dobro plačana in ustvarjalna delovna mesta. Da ne bomo periferija razvitega sveta, ampak dinamičen prostor napredka.
Zanimivost o Matevžu …
Sveta ne vidim takšnega, kot je, ampak takšnega, kot bi lahko bil. Verjamem, da še zdaleč ne živimo v najboljšem izmed možnih svetov. Verjamem pa tudi, da je lahko drugače. Če se tako odločimo.
Za evropsko poslanko kandidiram …
Verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem ter empatijo pripomorem k odpravljanju socialnih in tudi vsakršnih razlik med ljudmi, zmanjševanju nestrpnosti in krepitvi kakovosti življenja v Evropski uniji. Verjamem, da ima slednja potencial še močnejše in bolj povezane skupnosti, ki je oprta na solidarnost ter spoštovanje različnosti med nami, razvoj in blaginjo pa črpa iz tehnološkega napredka, vlaganj v človeške resurse ter ukrepov za pravičen zeleni prehod. Dolgoletne izkušnje dela na zdravstvenem, socialnem in področju ženskih politik me utrjujejo v prepričanju, da je družba lahko močna le toliko, kolikor je sposobna ohraniti socialno kohezivnost in skrb za najranljivejše, to velja tako za občinsko, nacionalno ali evropsko raven.
Zanimivost o Aleksandri …
Malokdo ve, da sem kot otrok igrala kontrabas, a je ljubezen do rokometa prevladala in me ponesla v športne vode.
Za evropskega poslanca kandidiram …
Verjamem, da je Evropa svetilnik socialno-ekonomskega modela in trdnjava človekovih pravic. Če želimo biti še močnejši, se moramo v času socialne, okoljske in geopolitične negotovosti še bolj povezovati. Med poglavitnimi izzivi EU je tudi velika stanovanjska problematika. Kot strokovnjak na stanovanjskem področju, ki se vsakodnevno srečuje z realnimi težavami ljudi, moja prioriteta dela ostaja uresničitev nove stanovanjske politike po zgledu dunajskega stanovanjskega modela za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki zagotavljajo dostojno življenje posameznikom in družinam.
Za evropsko poslanko kandidiram …
Verjamem, da je Evropa prihodnosti močna Evropa, ki se bo zmogla opreti na svoje temeljne vrednote in bo trdno stala za politikami enakosti, pravičnosti in solidarnosti. Svoja prizadevanja bom še naprej usmerjala v ukrepe, ki bodo evropsko skupnost krepili kot projekt miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor svobode in vključenosti za vse. Visoko na politično agendo postavljam človekovo varnost v najširšem vidiku; prehransko varnost, zaščito pred naravnimi nesrečami in boj proti podnebnim spremembam. Veliko energije vlagam v sprejem ukrepov v prid enakosti spolov, za sistematično in dosledno spoštovanje in nadgradnjo pravic žensk in deklic, kot bistvene prvine za dosedanje miru, blaginje in trajnostnega razvoja.
Za evropskega poslanca kandidiram …
Želim nadaljevati z delom za bolj socialno in zeleno Evropo. Verjamem, da aktualni izzivi socialdemokratom na evropskem parketu dajejo največja odgovornost doslej, da solidarnost kot ultimativno vrednoto EU zaščitimo pred vsakršnimi poizkusi razgradnje ter se borimo za pravice in dobrobit starejših oseb, otrok, mladih, oseb z invalidnostjo, manjšin in ostalih ranljivih skupin, socialni dialog in dialog med generacijami pa postavimo za ultimativni normativ ključnih odločitev v Uniji.
Zanimivost o Milanu …
Rad veliko berem in razmišljam.
Evropa potrebuje odločen, solidaren odziv na draginjo. Še odločneje je treba poskrbeti za socialno najranljivejše, ki se spopadajo z rastočimi življenjskimi stroški, deloma povzročenimi zaradi visokih cen energije in pohlepnosti korporacij oziroma njihovih lastnikov. Uvedba davka na izredne dobičke korporacij bo omogočila zbiranje sredstev za pomoč najbolj potrebnim, kot so starejši in osebe z nizkimi dohodki. Čas je za uvedbo evropskega socialnega državljanstva in razmislek o uvedbi univerzalnih temeljnih storitev. Evropska unija mora državam članicam omogočiti lažje intervencije s socialnimi programi, hkrati pa spremeniti pravila o davku na dodano vrednost za zmanjšanje cen ključnih prehranskih izdelkov. Po zgledu Dunaja številna evropska mesta potrebujejo programe gradnje javnih najemnih stanovanj. Evropska unija mora prevzeti regulatorno vlogo za zaščito delavskih pravic, še posebej v primeru platformnih delavcev, ter regulacijo delovanja spletnih platform, kot sta Uber in AirBnb, ki že negativno vplivajo na lokalno prebivalstvo.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Evropa potrebuje odločen, solidaren odziv na vsesplošno draginjo. Še odločneje je treba poskrbeti za socialno najranljivejše, ki se spopadajo z rastočimi življenjskimi stroški. Čas je za uvedbo evropskega socialnega državljanstva in resen razmislek o uvedbi univerzalnih temeljnih storitev.
ČEMU NASPROTUJEMO
Nasprotujemo špekulativnemu izkoriščanju za neupravičeno služenje na račun ljudi in vojnemu dobičkarstvu ter zniževanju socialnih standardov in izključevanju socialnega dialoga.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo institut minimalne plače in prelomno zakonodajo za pravice platformnih delavcev. Zagotovili smo preglednost plač, sprejeli direktivo za zastopanje žensk v upravnih odborih podjetij in razširili evropsko jamstvo za otroke.
KAJ BOMO NAREDILI
Prizadevali si bomo, da bodo plače sledile inflaciji in rasti življenjskih stroškov, da povečamo razpoložljivi dohodek ljudi. EU mora zagotoviti lažje intervencije s socialnimi programi, hkrati pa spremeniti pravila o DDV za zmanjšanje cen ključnih prehranskih izdelkov.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Po zgledu Dunaja številna evropska mesta potrebujejo gradnjo javnih najemnih stanovanj. Dostop do stanovanja mora postati uresničena pravica, ne zgolj prazna beseda na papirju. Trg nepremičnin je treba zaščititi pred špekulativnimi naložbami z ustrezno davčno politiko in regulacijo spletnih platform za oddajo stanovanj.
ČEMU NASPROTUJEMO
Preprečiti je treba špekulativne naložbe v nepremičnine, ki izkrivljajo trg, številna evropska mesta pa so postala predraga za življenje domačinov. Gradnje novih stanovanj ne smemo prepustiti dobičkonosnosti trga.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Zagotovili smo jasnejša in strožja pravila Evropske unije za kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, ki bodo državam članicam omogočila ustrezno regulacijo platform, kot je AirBnb.
KAJ BOMO NAREDILI
Po dunajskem modelu bomo uvedli evropski program za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Prizadevali si bomo za obdavčitev nezasedenih stanovanj ter uveljavili evropski načrt za dostopnost stanovanj z vključujočo strategijo za spopadanje z brezdomnostjo.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Vsak ima pravico, da od svojega dela dostojno živi. Evropska unija mora prevzeti regulatorno vlogo za zaščito delavskih pravic. Delu in delavcem je treba povrniti dostojanstvo.
ČEMU NASPROTUJEMO
Preprečiti je treba izkoriščanje delavcev, delo na črno in pohlep interesov kapitala. Zaradi davčnih utaj in davčnega izogibanja vsako leto v Evropi izgubimo do 170 milijard evrov, kar moramo preprečiti.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo ključne socialne ukrepe, kot sta minimalna plača in direktiva o platformnem delu. Brezposelnost je rekordno nizka, a situacijo je treba nadgraditi z boljšimi delovnimi mesti. Na ravni Evropske unije smo sprejeli minimalno stopnjo dejanske obdavčitve v višini 15 odstotkov za multinacionalna podjetja.
KAJ BOMO NAREDILI
Borili se bomo za kakovostna delovna mesta in dostojne plače. Izničili bomo plačno vrzel med spoloma. Prizadevali si bomo za skrajšanje delovnega časa, uveljavitev pravice do odklopa in pravice do izobraževanja med delovnim procesom ter še naprej krepili vlogo sindikatov in socialni dialog.
Evropa mora zagotoviti, da bo načrtovani zeleni dogovor socialno pravičen, prehod na zelene oblike proizvodnje energije pa ne sme prizadeti ljudi. Temeljno pravilo je jasno: Onesnaževalci morajo kriti stroške onesnaženja in zelenega prehoda. Odpraviti je treba energetsko revščino, ki se lahko zaradi prehoda na obnovljive vire še poglobi, zato je treba dodatno izdatno sofinancirati stroške, s katerimi se soočajo ljudje pri zeleni tranziciji. Evropska unija mora vlagati v obnovljive vire, hkrati pa doseči dogovor o uporabi jedrske energije kot prehodnega vira za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Prav tako moramo okrepiti vlaganje v trajnostno mobilnost s poudarkom na širitvi evropskega omrežja hitrih vlakov. Gradnjo železniškega omrežja mora Evropska unija razumeti kot ključen gospodarski in družbeni projekt za krepitev povezanosti med državami članicami in za znižanje izpustov toplogrednih plinov.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Načrtovani zeleni dogovor mora biti socialno pravičen. Zagovarjamo podnebno pravičnost, s tem pa pravično porazdelitev bremen podnebnih sprememb in skupna prizadevanja za njihovo ublažitev. Prehod na zelene oblike proizvodnje energije ne sme prizadeti socialnega položaja ljudi.
ČEMU NASPROTUJEMO
Najranljivejši ne smejo nositi največjega bremena podnebnih sprememb in posledično zelenega prehoda. Prehod v ogljično nevtralno družbo do leta 2050 ne sme pustiti nikogar in nobene regije za seboj. Zeleno pranje (t. i. greenwashing) mora postati nedovoljena praksa.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo prelomni podnebni zakon, s katerim Evropa postaja prva ogljično nevtralna celina do leta 2050. Hkrati smo sprejeli vso potrebno zakonodajo za doseganje vmesnih ciljev zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030.
KAJ BOMO NAREDILI
Odpravili bomo energetsko revščino in zagotovili finančna sredstva za pomoč socialno šibkejšim, da ti ne bodo trpeli stroškov zelenega prehoda. Zahtevali bomo, da se upošteva temeljno pravilo – stroške zelenega prehoda krijejo onesnaževalci.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Doseči moramo energetsko neodvisnost Evropske unije, ki naj temelji na čisti energiji in ogljični nevtralnosti Evrope do leta 2050. Zagovarjamo vlaganja v razvoj novih zelenih tehnologij, npr. zajem izpustov iz ozračja, razvoj baterij in alternativnih virov energije.
ČEMU NASPROTUJEMO
Zavračamo uvoz energije iz držav, ki ne delijo vrednot Evropske unije, med drugim spoštovanje človekovih pravic, in imajo nedemokratične avtoritarne režime.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo vse zastavljene ukrepe za dosego podnebnih ciljev do leta 2030. Leta 2023 smo v Evropi dosegli rekord v proizvodnji energije iz obnovljivih virov, in sicer v obsegu 44 odstotkov glede na končno porabo.
KAJ BOMO NAREDILI
Zagotovili bomo pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, energetsko neodvisnost, cenovno ugodnost in samozadostnost virov čiste energije za potrebe Evropske unije. Hkrati moramo ustrezno prenoviti trg električne energije in doseči dogovor glede uporabe jedrske energije.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Okrepiti je treba vlaganja v trajnostno mobilnost, s poudarkom na širitvi evropskega omrežja hitrih vlakov. Popolno elektrifikacijo in nadgradnjo železniškega omrežja mora Evropska unija razumeti kot ključni gospodarski in družbeni projekt za krepitev povezanosti med državami članicami ter znižanje izpustov toplogrednih plinov.
ČEMU NASPROTUJEMO
Nasprotujemo privatizaciji ključne prometne infrastrukture in sistemskih podjetij na področju prometa, kot so železnice. Ne pristajamo na mačehovski odnos do investicij v javno infrastrukturo in drugih nujnih vlaganj v javni potniški promet.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Zavezali smo se zmanjšanju izpustov v prometu za 90 odstotkov do leta 2050. Sprejeli smo ukrepe za zagotavljanje alternativnih goriv, vključno z vlaganjem v polnilnice in polnilne postaje. Podprli smo projekte za razogljičenje letalskega in pomorskega prometa ter za razvoj vzdržnih in čistih virov goriv za potrebe prometa.
KAJ BOMO NAREDILI
Zagotovili bomo zelen, cenovno dostopen in vzdržen model javnega prometa v vseh regijah in mestih, kar vključuje tudi železniške povezave na dolge razdalje. Spodbujali bomo programe za storitve skupne rabe, kot je skupna raba e-avtomobilov in koles.
Evropsko gospodarstvo mora znova dohiteti in prehiteti razvoj Združenih držav Amerike in Kitajske. Evropska unija mora večji pomen nameniti povečanju inovativnosti Evrope oziroma njenega gospodarstva. Treba je povečati vlaganje v programe raziskav in razvoja (Obzorje Evropa) ter mobilnosti in internacionalizacije (Erasmus+). Evropska unija si mora zagotoviti strateško avtonomijo in digitalno suverenost ter okrepiti evropsko industrijsko bazo in svoj razvojni potencial. Imamo orodja, da odlične znanstvene institucije (univerze in inštitute) tesneje povežemo z gospodarstvom ter vzpostavimo privlačen ekosistem za razvoj inovativnih zagonskih podjetij v Evropski uniji. Ob tem moramo zaščiti svoj gospodarski potencial pred krajo intelektualne lastnine ter investirati v zeleno in digitalno transformacijo gospodarstva na področjih z visoko dodano vrednostjo. Gospodarski razvoj mora zagotoviti, da se ne bodo socializirale zgolj izgube, ampak predvsem pridobitve.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Evropsko gospodarstvo mora znova dohiteti in prehiteti gospodarstvo Združenih držav Amerike in Kitajske. Evropska unija mora večjo pozornost nameniti povečanju inovativnosti Evrope oziroma njenega gospodarstva. Potrebujemo novo celovito agendo za razvoj evropskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti, kar lahko dosežemo z vlaganjem v raziskave, razvoj in inovacije.
ČEMU NASPROTUJEMO
Politiki varčevanja, stroškovni tekmi do dna in drugim neoliberalnim idejam se je treba odločno zoperstaviti. Nasprotujemo socializaciji izgub, ne da bi se socializirale tudi pridobitve.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sredstva za raziskave in inovacije so se v zadnjem obdobju povečala. To omogoča večje naložbe v različne programe in pobude za spodbujanje inovacij. Pogoji za inovativno gospodarstvo in prenos tehnologij med gospodarstvom in akademsko sfero so se izboljšali.
KAJ BOMO NAREDILI
Zagovarjali bomo vlaganja v programe raziskav in razvoja (Obzorje Evropa) ter mobilnosti in internacionalizacije (Erasmus+). Pripravili bomo celovito strategijo Made in Europe in sklad za financiranje prebojnih razvojnih projektov v skupnem evropskem interesu.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Evropska unija si mora zagotoviti strateško avtonomijo in digitalno suverenost ter okrepiti evropsko industrijsko bazo in svoj razvojni potencial. Imamo orodja, da odlične znanstvene institucije (univerze in inštitute) tesneje povežemo z gospodarstvom in vzpostavimo privlačen ekosistem za razvoj zagonskih podjetij v Evropski uniji.
ČEMU NASPROTUJEMO
Ne smemo zamuditi strateške priložnosti, ki jo prinaša umetna inteligenca. Ta mora biti ustrezno regulirana, saj lahko v nasprotnem predstavlja grožnjo in nastavlja številne pasti za ljudi in podjetja. Prav tako mora biti ustrezno regulirana pospešena pametna robotizacija.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeta je bila pobuda EuroHPC za zagonska podjetja za krepitev vodilnega položaja Evrope na področju umetne inteligence. Evropska unija je kot prva celina sprejela zgodovinski akt o umetni inteligenci. Evropski parlament je pozval Evropsko komisijo k sprejetju ustreznega civilnega prava o robotiki.
KAJ BOMO NAREDILI
Zagotovili bomo podporo za razvoj zagonskih podjetij. Krepili bomo suverenost in strateško varnost Evrope z zagotovitvijo zadostne preskrbe z energijo in surovinami. Z dodatnimi investicijami v javno evropsko digitalno infrastrukturo bomo zagotovili vseevropsko dostopnost do spleta.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Zavezani smo k razogljičenju, razvoju novih industrij in privlačnosti za visokotehnološka podjetja. Zagovarjamo preobrazbeno pot proti bolj zeleni in digitalni gospodarski prihodnosti. Zagovarjamo poenotenje notranjega trga, industrijske politike in naložb za konkurenčnost gospodarstva.
ČEMU NASPROTUJEMO
Veliki onesnaževalci se ne smejo izmikati svojemu delu odgovornosti za zeleni prehod; status quo velikih industrij ni sprejemljiv. Korporacije, onesnaževalci in kapital se ne smejo izogibati plačevanju davkov, temveč morajo prispevati pošten delež za zeleni prehod.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo rekordno visoka sklada za okrevanje in odpornost ter nextGen EU za financiranje posledic pandemije. Na ravni Evropske unije smo sprejeli pravila o dolžni skrbnosti podjetij za zaščito človekovih pravic in okolja. Sprejeli smo zgodovinski akt o čipih, ki je odgovor Evropske unije na reševanje svetovne krize s polprevodniki.
KAJ BOMO NAREDILI
Zahtevamo investicijski plan za zeleno in digitalno tranzicijo. Javne naložbe bomo namenili za razvoj odpornega, trajnostnega in pravičnega gospodarstva, ki zagotavlja kakovostna delovna mesta. Nadaljevali bomo z ukrepi za krepitev krožnega gospodarstva.
Podnebna kriza, migracije, konflikt na Bližnjem vzhodu, vojna v Ukrajini, kibernetski napadi ter naravne nesreče, kot so poplave in požari, zahtevajo, da Evropska unija varnost ljudi postavi med svoje prioritete. Evropa mora ljudem zagotoviti njihovo človekovo varnost, varne ulice in trge, kibernetsko ter prehransko varnost kot tudi zaščito pred naravnimi nesrečami. Okrepiti moramo skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo omogočila enotno zastopanje naših interesov v svetu ter poudarila politiko miru, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in uporabo “mehke moči” evropske diplomacije za varovanje miru ter za zaščito interesov Evrope in njenih ljudi. Hkrati moramo izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša potencialna širitev Evropske unije. Pomembna naloga Evropske unije je tudi ustrezno urejanje migracijskih in azilnih politik v skladu s sprejetim Paktom o migracijah in azilu s povečanim nadzorom zunanjih meja Evropske unije, poenotenimi postopki azila ter prilagodljivo solidarnostjo med državami članicami, pri čemer mora zveza ponovno vzpostaviti nemoteno svobodno gibanje znotraj schengenskega območja. Zato je treba omejiti zlorabe sistema, okrepiti spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter omogočiti hitre odzive in postopke na krizne situacije.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Podnebna kriza, migracije, vojne, kibernetski napadi in naravne nesreče od Evropske unije zahtevajo, da varnost ljudi postavi med svoje prioritete. Posebno pozornost moramo nameniti evropski solidarnosti in zagotoviti sredstva za zaščitne ukrepe ob naravnih nesrečah, ki predstavljajo resno grožnjo za skupno varnost Evrope.
ČEMU NASPROTUJEMO
Nasprotujemo vsakršnemu nasilju ter zagovarjamo red, varnost ljudi in boj proti kriminalu. Zavračamo zanikanje podnebnih sprememb kot enega od generatorjev vedno pogostejšega pojava naravnih nesreč. Obsojamo izkoriščevalce in špekulante, ki služijo na nesreči drugih.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Slovenija je varna in socialna država z nizko stopnjo kriminalitete in socialne izključenosti, saj smo ohranili visoko stopnjo socialne države. Vzpostavili smo nov mehanizem RescEU, ki krepi kapacitete civilne zaščite v primeru naravnih nesreč, in na ravni Evropske unije zagotovili dodatne skupne zmogljivosti za spopadanje s požari.
KAJ BOMO NAREDILI
Izboljšali bomo sodelovanje pristojnih organov v boju proti vsem oblikam kriminalitete. Okrepili bomo suverenost in strateško varnost Evrope z zagotovitvijo zadostne preskrbe z energijo, surovinami, tehnologijo, zdravili in hrano. Povečali bomo sredstva za zaščito pred naravnimi nesrečami in okrepili preventivne mehanizme.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Evropa potrebuje urejeno in učinkovito skupno migracijsko politiko, ki je humana in temelji na solidarnosti. Zatreti moramo delo tihotapcev; umiranja nesrečnih ljudi v Sredozemlju je bilo preveč. Omejiti je treba zlorabe sistema, okrepiti spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter omogočiti hitre odzive in postopke na krizne situacije.
ČEMU NASPROTUJEMO
Zavračamo zlorabo migrantskega vprašanja za strašenje ljudi s strani populistov in skrajne desnice. Obsojamo hujskanje in širjenje sovraštva. Nikoli ne bomo dovolili kriminalizacije humanitarne pomoči in reševanja ljudi na morju. Zavračamo eksternalizacijo urejanja migracij s podkupovanjem diktatorjev in premeščanjem migrantov v tretje države.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Sprejeli smo celovito reformo migracijske in azilne politike. Paket ureja vse vidike migracij, od sprejema, postopkov in pravic do vračanja, porazdelitve bremen in solidarnosti med državami članicami. Sprejeli smo zgodovinsko uredbo pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
KAJ BOMO NAREDILI
V naslednjih letih se bomo morali osredotočiti na implementacijo pakta o migracijah in azilu, morebitne pomanjkljivosti, ki se bodo pojavile v času izvajanja, pa sproti odpravljati. Schengen je eden največjih dosežkov Evropske unije in ga moramo ubraniti za vsako ceno. Ponovna vzpostavitev nemotenega svobodnega gibanja znotraj schengenskega območja je in bo ostala naša prioriteta.
ZA KAJ SE ZAVZEMAMO
Okrepiti moramo skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bosta omogočili enotno zastopanje naših interesov v svetu, ter poudariti politiko miru in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Zagovarjamo širitev Evropske unije in polno uveljavitev priložnosti, ki jih prinaša.
ČEMU NASPROTUJEMO
Dovolj je bilo dvoličnosti Evrope pri obravnavi konfliktov po svetu. Zavračamo poskuse spodjedanja evropske suverenosti, izmikanja sankcijam in rušenja enotnosti Evrope. Obsojamo vojaško agresijo in vztrajamo pri politiki miru.
KAJ SMO DO SEDAJ NAREDILI
Ostajamo glas razuma in človečnosti ter zagovorniki mirnega reševanja sporov in diplomacije. Aktivno vlogo prevzemamo pri reševanju konfliktov, vključno z Gazo. Vseskozi zagovarjamo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan.
KAJ BOMO NAREDILI
Zavzemali se bomo za diplomacijo in mirno reševanje sporov. Na agendo bomo postavljali mednarodno pravo; če se to ne bo spoštovali, bomo dosledno zahtevali sankcije. Aktivno si bomo prizadevali za širitev Evropske unije na Zahodni Balkan.
Na dan volitev, 9. junija, lahko glasuješ na volišču, kjer imaš stalno prebivališče. Najdeš ga najdeš na tej povezavi.
V primeru, da na dan volitev ne boš doma, lahko glasuješ predčasno, in sicer v torek, 4. junija, sredo, 5. junija, in četrtek, 6. junija 2024. Seznam volišč za predčasno glasovanje najdeš na tej povezavi.
