Nacionalni energetski in podnebni načrt brez odgovorov na ključne dileme

Celostno načrtovanje energetskega in podnebnega prehoda je ključno, da Slovenija ambiciozno, a preudarno uresniči podnebne cilje na način, da bo pri tem ohranjena visoka energetska neodvisnost in varnost, zagotovljena zanesljiva in konkurenčna oskrba z energijo ter zmanjšano tveganje energetske revščine prebivalstva. Nacionalni energetski in podnebni načrt , ki naj bi predstavljal konkretno strategije strateškega energetskega načrtovanja in dejanske izvedbe socialno pravičnega podnebnega prehoda, pa po oceni Socialnih demokratov žal ne zagotavlja vzdržnih odgovorov na nujna in temeljna vprašanja. Kako bo Slovenija dosegla svoje podnebne cilje in kako bo poskrbela za svoje energetske potrebe ostaja po oceni SD neodgovorjeno. Sprejetje tovrstnega dokumenta, ki, za primer, v celoti izpušča potenciale hidroenergije, utegne zato voditi v zmanjšanje energetske samooskrbe, v povečanje energetske revščine in v poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva.

Socialni demokrati posebej poudarjajo, da je na ravni EU že doseženo soglasje o 55% zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2030. SD je identičen cilj potrdil tudi v svojem programskem dokumentu “Pogled v prihodnost,” sprejetem na 12. kongresu SD v Velenju. V tem pogledu predstavlja NEPN premalo ambiciozne cilje, ki največja bremena energetske in podnebne tranzicije prestavljajo na čas po letu 2030. Tudi obstoječe mednarodne zaveze Slovenije bo težko uresničiti, kaj šele ambicioznejše cilje, za kar bo potrebno drugačno vodenje energetske politike. Za doseganje podnebnih ciljev, za prestrukturiranje slovenske energetike in ekološko, socialno ter ekonomsko revitalizacijo rudarskih in energetskih regij bo potrebno s celovitim načrtom ukrepati že danes. Odlaganje ukrepanja in odgovornost na prihodnja desetletja po mnenju socialdemokratov pomeni le zavestno odpovedovanje cilju postati ogljično nevtralna družba. To pa hkrati družbo izpostavlja tveganju še bolj pogubnim posledicam podnebnih sprememb.

Da bi prihodnost, ki jo nakazuje premalo ambiciozen in konkreten NEPN, obrnili v drugačno smer, Socialni demokrati predlagajo oblikovanje in učinkovito izvajanje naložbenega načrta, ki bi povezal domače in evropske javne ter zasebne vire za izvedbo investicij v energetsko učinkovitost, v nizkoogljične proizvodne vire in v napredna energetska omrežja.

“Če kot družba podnebno krizo razumemo kot predmet najvišje prioritete, potem je potrebno zastaviti nove pristope za doseganje ciljev,” je bil ob tem jasen predsednik SD mag. Dejan Židan.

V SD dodajajo, da so prav tako zaskrbljeni nad dejstvom, da Nacionalni energetski in podnebni načrt ne daje odgovorov na nekatere velike strateške dileme. Tako se ne opredeljuje do nadaljnje izgradnje hidroelektrarn in do prihodnosti jedrske energije, niti ne do plina kot potencialno zanimivega prehodnega vira do nizkoogljične energetike. Prav tako se dokument ne opredeljuje do referenduma o 2. bloku NEK, ki je za SD ključen, saj si brez odločitve vseh državljank in državljanov ne predstavljajo pričetka gradnje.

Za Socialne demokrate je ob vsem navedenem ključno, da se s strateškim in dolgoročno usmerjenim delovanjem države, tudi skozi oblikovanje cene električne energije prepreči rastočo energetsko revščino ljudi in nekonkurenčnost gospodarstva. V SD zato predlagajo zavezo, da bodo končne cene električne energije za gospodinjstva in za gospodarstvo dolgoročno pod povprečnimi cenami električne energije v državah EU.

Razočarani nad vsebino Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta so ga v SD tako pripravljeni podpreti le pod pogojem, da se v dokumentu predvidi energetska kapica, s katero bo za preprečevanje energetske revščine in poslabšanja konkurenčnosti gospodarstva omejena rast končnih cen električne energije na največ 80 % povprečne končne cene v Evropski uniji.