
Neva Grašič
Članica Predsedstva Socialnih demokratov in nekdanja podpredsednica YES (Young European Socialists)
Nevarna igra Janeza Janše s temeljnimi vrednotami Evropske unije
Izkupiček nekaj več kot 100 dni Janševe vlade je razkroj pravne države v Sloveniji, ki se seli v šibitev vladavine prava na evropski ravni, ogroženost svobode govora, (javnih in neodvisnih) medijev, brezobzirno politično kadrovanje in posegi v neodvisne institucije, avtoritativen način vodenja in militarizacija družbe, večdesetmiljonske korupcijske afere, zniževanje okoljevarstvenih standardov, izključevanje civilne družbe iz dialoga o družbeno najpomembnejših temah,[1]…
Od Janeza Janše, predsednika SDS, sicer nikoli nisem pričakovala kaj drugega kot nepredvidljivo in samovoljno naravo, ujeto nekje med avtokratsko in diktatorsko ambicijo. Zdaj je Janez Janša predsednik Vlade Republike Slovenije. Tretjič. Skoraj se bom ugriznila v jezik, ampak ob ponovnem imenovanju sem vseeno pričakovala nekaj več spoštljivosti do te funkcije, do države in njenih ljudi, ki so v svoji zgodovini že dokazali, da jim totalitar(istič)na mentaliteta ni v sami biti.
To, da ima oblast ljudstvo in ne politična elita; da imajo oblast temeljna načela, neke vrednote skupne nam vsem, vladavina prava, enakost, človekove pravice in ne politična elita; da so nad nami vsemi človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in ne politična elita je Janezu Janši očitno tako nedoumljivo in odveč, da je pripravljen ogroziti temeljne postulate naše države in evropske skupnosti.
Že prvi koraki Janševe koalicije, z dejanji zunanjega ministra Anžeta Logarja (oseben in politično motiviran dopis k medresorskemu poročilu o vladavini prava v RS ter depeša Svetu Evrope glede (ne)neodvisnosti slovenskih medijev – zgolj kot opomin), so nakazali korenito spremembo smeri slovenske zunanje politike. Le-ta je namreč vedno nadaljevanje notranje. Z zadnjimi potezami pa je Janez Janša omogočil, da so kratkoročna, osebna in/ali politična prijateljstva spremenila ključno strateško orientacijo Slovenije, določeno v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije in zunanjepolitični strategiji, kjer je med drugim zapisano, da »RS zagovarja močnejšo, bolj povezano, učinkovito in pregledno EU«.
Slovenija je namreč, vsaj od zadnjega izrednega zasedanja Evropskega sveta, postala del skupine držav članic Evropske unije, v katerih populistične skrajno desne vlade grobo in sistematično posegajo v neodvisnost sodstva, rušijo pomembne multilateralne institute, resno omejujejo svobodo medijev ter za lastno politično preživetje uporabljajo lažne novice. Skupini držav, v kateri sta Madžarska in Poljska, proti katerima je bil s strani Evropskega parlamenta in Evropske komisije sprožen postopek na podlagi 7. člena Pogodbe EU, ki za državo članico EU, ki krši temeljne evropske vrednote, predvideva odvzem glasovalnih pravic. Slovenija se je na zasedanju Sveta v pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027 in evropskem finančnem programu za okrevanje priključila madžarski in poljski blokadi z nasprotovanjem povezovanja vladavine prava in evropskih sredstev. Medtem ko, Orban doma kriči, da je v Bruslju uspel »ubranit nacionalni ponos«, se mi rajši vprašajmo zakaj se Janez Janša boji vladavine prava? Ali nas upravičeno lahko skrbi oblikovanje nacionalnih prioritet in transparenten način porabe pridobljenih EU sredstev?
Kot zagrižena evrofilka, diplomantka evropskih študij, sem zaskrbljena nad ugledom naše države v evropskem političnem prostoru. Slovenija je očitno izstopila iz progresivnega jedra evropskih držav. Slovenija očitno ne želi močnejše integracije in bolj povezane Evropske unije, ampak se vrača na delitev ekonomskih in političnih stebrov unije. Najmanj kar to od nas zahteva je nujno sejo pristojnega odbora Državnega zbora. Vlada namreč svojo funkcijo predstavljanja, zastopanja in uveljavljanja stališč v institucijah EU lahko opravlja (zgolj) v skladu s seznanitvami in odločitvami Državnega zbora. Tega mandata Janez Janša ni dobil.
Tisti, ki ga pri tem tiho podpirajo ali odzovejo samo s kakšnim dvoličnim twittom (npr. »za krščanske demokrate sta pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode in varnosti«), se morajo zavedati, da so enako odgovorni za to, v kar se spreminja Slovenija in v kakšni državi bodo živele mlade generacije. Verjemite, da si bodo volilke in volilci to zapomnili. »Ne razumete, da se ne moremo pogovarjati o organizaciji nekega urada za demografijo, če ni demokracije. To je temeljno vprašanje«, je bilo le slišati iz celjskega odbora DeSUS.[2]
[1] Štej do 10+100 na: https://socialnidemokrati.si/10-100/
[2] v Trapuš, J. (2020, 24. julij) Poraz evropskih vrednot. Mladina.
Preberi še:

Mag. Milan M. Cvikl in dr. Jernej Štromajer: Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država?

Živa Vidmar: Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943
