Obrambni minister Veber ob Dnevu civilne zaščite izrazil navdušenje na novo modularno zmogljivostjo Slovenske vojske

V Vojašnici Petra Petriča v Kranju so v sklopu Dneva civilne zaščite predstavili novo modularno zmogljivost Slovenske vojske za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči. V zmogljivost bo vključenih do 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo z opremo za delovanje na prizadetih lokacijah pripravljeni v 24 urah, v 48 urah se jih bo aktiviralo lahko do tisoč, in se bodo za tovrstna posredovanja tudi redno dodatno usposabljali. Pred predstavitvijo je minister za obrambo Janko Veber nagovoril pripadnike zmogljivosti ter pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bodo skupaj delovali pri ukrepanju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Kot je dejal, bo nova zmogljivost Slovenske vojske aktivirana ob dogodkih, kot so naravne in druge nesreče večjega obsega, ter ob dogodkih, ko gre za obrambno oziroma vojaško delovanje. Poudaril je, da so pripadniki zmogljivosti v preteklih dneh na vaji Vihra 2015 pokazali in dokazali, da so visoko usposobljeni in pripravljeni na zahtevne naloge. Številni med njimi so že večkrat sodelovali pri reševanju ob naravnih ujmah, zato je izrazil prepričanje, da bodo izkušnje koristno uporabili tudi pri delovanju v tej sestavi.

Minister za obrambo je posebej izpostavil dvonamensko uporabo sredstev in opreme, torej tako za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ter reševanje, kot za značilne vojaške dejavnosti, kar je najracionalnejša rešitev. Takšen pristop pri nakupu opreme želi vodstvo ministrstva, kot je dejal Janko Veber, uveljaviti v celotnem obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večnamenska uporaba opreme po oceni ministra pomembno prispeva tudi k hitremu odzivu na nesreče in izboljša varnost vseh, ki opravljajo vojaške naloge ter naloge zaščite in reševanja.

Slovenska vojska je bila že do zdaj močno vključena v izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, saj so pripadniki Slovenske vojske pomagali pri zaščiti prebivalcev in varstvu premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter pri odpravljanju njihovih posledic, pri gašenju požarov v naravi, prevozu osebja in sredstev za reševanje ter pri evakuacijah prebivalcev v najtežjih razmerah. Glede na to, da so naravne in civilizacijske nesreče v povezavi s spremenjenimi klimatskimi in okoljskimi razmerami med največjimi grožnjami naši varnosti, pa je bil, kot je dejal minister, utemeljen razmislek, kako bi usklajenost delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Slovenske vojske ob takih nesrečah dvignili na še višjo raven in se še hitreje ter učinkoviteje odzivali na potrebe prebivalstva. Minister je izrazil prepričanje, da je bil z oblikovanjem zmogljivosti narejen pomemben korak v to smer ter se zahvalil načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajorju dr. Andreju Ostermanu in poveljniku Civilne zaščite Srečku Šestanu.

Minister za obrambo Janko Veber, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan so si na delovnih točkah skupaj ogledali predstavitev zmogljivosti Slovenske vojske ter sil za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer poveljniški mesti Slovenske vojske in Civilne zaščite, njihova inženirska sredstva, opremo Gasilske zveze Slovenije, RKBO in laboratorijev SV in CZ, zmogljivosti in opremo za reševanje in prvo pomoč ter logistične zmogljivosti Slovenske vojske in enote za intervencije Civilne zaščite.

Po ogledu je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman povedal, da so v modularno zmogljivost vključene vse enote in oprema SV, ki so v preteklosti sodelovale pri zaščiti, reševanju in pomoči, ter da je zmogljivost neposredno vključena v linijo vodenja in poveljevanja. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je dejal, da imamo v Sloveniji poleg modularne zmogljivosti za potrebe zaščite in reševanja približno 60 tisoč prostovoljnih in poklicnih gasilcev z opremo, v reševanje pa se vključuje tudi Policija. Kot je dejal, je obstoječi sistem zagotovilo za varnost in učinkovito ukrepanje, opozoril pa je na nujnost popolnjevanja državnih rezerv.

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila nato v nadaljevnau dneva osrednja slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite. Udeležila sta se je tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo Janko Veber.

Minister za obrambo Janko Veber je v svojem govoru poudaril, da je dan Civilne zaščite dan vseh, ki ob naravnih in drugih nesrečah skrbijo za varstvo državljank in državljanov Republike Slovenije, ter čestital vsem, ki so se v zadnjem obdobju še posebno izkazali s svojim delom in so danes prejeli zaslužena priznanja. Ob tem je dodal, da je ta dan obenem tudi nekakšna vsakoletna prelomnica, ob kateri je še bolj kot sicer po vsaki večji nesreči in intervenciji treba razmisliti, kaj je treba še narediti, da bo sistem zaščite in reševanja tudi v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki nam jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. Ti pojavi so glede na spremenjene klimatske razmere vse hujši in so tudi ena največjih groženj naši varnosti.

Minister je izrazil zadovoljstvo ob oblikovanju in uvedbi nove modularne zmogljivosti Slovenske vojske, ki je namenjena sodelovanju v zaščiti, reševanju in pomoči, in je bila v preteklih dneh tudi že preizkušena na vaji Vihra 2015. Sestava 740 pripadnikov Slovenske vojske, ki se lahko aktivirajo v 24 urah, v 48 urah pa se lahko vanjo vključijo tudi dodatni pripadniki do skupnega števila tudi več kot tisoč, bo pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite delovala kot pomoč Civilni zaščiti, gasilcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče.

Po ministrovih besedah bo vključevanje Slovenske vojske v ukrepanje in reševanje ob naravnih ter drugih nesrečah v prihodnje še bolj usklajeno in učinkovito, skupno usposabljanje in nastop pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in pripadnikov Slovenske vojske pa bosta prispevala k zmanjšanju posledic naravnih nesreč ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami dvignila na še višjo raven.

V nadaljevanju je minister Veber podal tudi kratko analizo dela v zaščiti in reševanju preteklo leto. Leta 2014 je bilo tako v Sloveniji več kot 14.500 različnih dogodkov, v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zaščito, reševanje in pomoč. Med te dogodke štejemo predvsem naravne in druge nesreče, nesreče v prometu, požare in eksplozije, onesnaženja ter nesreče z nevarnimi snovmi, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev ter motnje oskrbe in poškodbe objektov. Ob teh dogodkih je bilo aktiviranih več kot 27.000 sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč, skupaj pa je sodelovalo nekaj manj kot 195.000 pripadnikov različnih enot, služb in drugih sestav. Škoda po teh dogodkih je ocenjena na 657 milijonov evrov, intervencijski stroški so znašali 45,5 milijona evrov, iz Solidarnostnega sklada Evropske unije pa smo kot pomoč že dobili 18, 3 milijona evrov.

Minister je spomnil na še en pomemben dosežek sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v preteklem letu. Pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb in delavci elektropodjetij so namreč v enem samem mesecu uspeli ublažiti škodo zaradi žleda in odpraviti izpad elektrike. To je po njegovih besedah resnično velik dosežek, ki si ga v obdobju neizprosne ujme ni upal napovedati nihče, ne nazadnje tudi zato, ker so se s podobnimi težavami v tujini spopadali tudi več mesecev. Hitra sanacija žledne ujme pa ne bi uspela, če v najtežjem obdobju Republiki Sloveniji ne bi pomagale tudi druge države. “Že nekaj mesecev po tem, ko smo v Sloveniji resnično potrebovali pomoč in smo jo tudi dobili, so našo neposredno okolico – Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino – prizadele hude poplave. V zadoščenje nam je, da smo ob hvaležnosti za pomoč, ki smo jo prejeli, lahko tudi mi s svojimi silami za zaščito, reševanje in pomoč pomagali na območjih, na katerih so se ljudje zaradi naravne ujme znašli v izjemno težkih razmerah,” je ob tem dodal minister.

V zvezi z izzivi in nalogami, ki jih je treba uresničiti oziroma dokončati, je minister Veber omenil predvsem pripravo nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistven za nadaljnji razvoj sistema, ter nakup posebne opreme za uvedbo sistema eCall, ki bo omogočal hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče. Letos bomo organizirali tudi tradicionalne bienalne dneve zaščite in reševanje – prvič imenovane po dolgoletnem poveljniku Civilne zaščite RS Miranu Bogataju.

Minister za obrambo Janko Veber je ob koncu poudaril, da vse ocene delovanja in rezultati potrjujejo, da je urejenost, ki jo imamo v Republiki Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših in tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But sta na prireditvi zaslužnim posameznikom in ustanovam podelila priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju ter nagrado, kipec Civilne zaščite, za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, ki ga je letos prejel Joško Berlec. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v gasilstvu ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami nasploh.

Na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih je komisija za nagrade in priznanja Civilne zaščite letos predlagala podelitev 960 priznanj, od tega 802 bronastih, 70 srebrnih in 68 zlatih znakov ter 19 plaket in kipec Civilne zaščite Republike Slovenije. Na današnji osrednji podelitvi je bil podeljen del teh priznanj, na regijskih podelitvah, ki bodo v naslednjih dneh, pa bodo podeljena še preostala. Podeljena so bila tudi priznanja v zahvalo organizacijam iz držav, ki so ob žledu februarja 2014 na zaprosilo Slovenije poslale reševalno pomoč v obliki električnih agregatov in reševalnih ekip. To so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, ZDA in Suvereni malteški viteški red.