Opozicija #4

Odnos do starejših je obraz družbe

V četrtem pogovoru Socialnih demokratov #opozicija, se je Martina Vuk z gosti pogovarjala o položaju in oskrbi starejših v času epidemije covid-19. Z Zoranom Hoblajem, predstavnikom Skupnost socialnih zavodov, Darkom Zevnikom, županom Metlike, Francem Hočevarjem, predsenikom foruma starejših SD in Lilijano Batič iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, so govorili predvsem o tem, kako se lokalne skupnosti, domovi za varstvo odraslih in sistemi oskrbe starejših na domu spopadajo z razmerami, v katerih smo se vsi skupaj znašli prvič.

Zoran Hoblja se je v razpravo javil neposredno iz logističnega centra Roje in povedal, da so domovi za varstvo odraslih med prvimi pričeli z ukrepi za preprečevanje okužb s covid-19. Tako so se pričeli svoja vrata za zunanje obiskovalce zapirati že v začetku meseca marca, sledila pa je še prepoved izhodov varovancev in prepoved vnosov predmetov, paketov in ostalega. Domovi za varstvo odraslih so tako že od samega začetka upoštevali zelo stroge ukrepe, ki so se najprej zdeli pretirani, sedaj pa se kažejo kot dobri in učinkoviti. Večina domov je danes namreč brez okužb. Hkrati je opozoril na pomembno dejstvo, da DVO-ji niso zdravstvene ustanove in posledično nimajo dovolj opreme in tudi ne dovolj zdravstveno usposobljenega osebja, kakor tudi ne dovolj prostora za izvajanje tako intenzivne karantene. Tisti, ki potrebujejo nujno zdravstveno, intenzivno zdravstveno oskrbo, se premeščajo v bolnišnice, ostali pa ostajajo v njihovi oskrbi, saj so se po zelo težkih uvodnih tednih sedaj ustrezno organizirali. Kot ključno sporočilo zdravstvene krize je izpostavil nujnost kadrovske, infrastrukturne in sistemske ureditve položaja domov za zdravstvo odraslih. 

Župan Metlike Zevnik je predstavil poglede na situacijo iz območja, ker so se pojavile prve okužbe in tudi prvo večje žarišče. Na začetku so največjo težavo predstavljale okužbe, ne le zaradi covid-19, zaposlenih, zato je bilo v nekem trenutku potrebno uvesti celo 12 urni delovnik, ki je bil posledica pomanjkanja kadra. Slednje se je nato z nacionalnimi koordinatorji uspešno uredilo in sedaj lokalna skupnost skupaj z regionalnimi zdravstvenimi domovi in bolnišnico v Novem mestu zagotavlja dobro in neprekinjeno oskrbo varovancev. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se, po prvih hudih tednih, sedaj življenje prehaja v običajne tirnice, vključno z možnostjo gibanja po omejenem delu parka, ki je seveda ograjen. 

Lilijana Batič iz Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je nadaljevala z ugotovitvijo, da so se v tej situaciji epidemije socialne mreže spremenile. Veliko ljudi se je samoorganiziralo, hkrati pa imajo zavodi za socialno varnost veliko težavo s kadrovsko podhranjenostjo. Tudi pri njih so zaposleni z otroci in pomemben del kadra, ki ga že tako primanjkuje, je izostal iz možnosti vključitve v organizacijo dela. Kot enega najpomembnejših projektov je izpostavila skrb za duševno zdravje starejših. “Pomemben element so pogovori igralcev in umetnikov z našimi oskrbovanci. V času tako intenzivne karantene, je to zelo pomembno. Žal pa smo bili izvajalci storitev na domu povsem prepuščeni sami sebi, računali smo lahko le na pomoč lokalne skupnosti.” Največja težava je bila tako v zagotavljanju opreme in preprečevanju okužb med zaposlenimi in prostovoljci. Na lastno iniciativo so se zato povezali z zdravstvenim domom Ljubljani, da so usposobili zaposlene za ustrezno uporabo zaščitne opreme in varno pomoč oskrbovance. “Je pa država na začetku povsem pozabila na socialne delavce.” je še dodala Batič in kot ključni nauk za naprej opredelila “da moramo povezati socialno delo in zdravstvo in zagotavljati sinergijo dela. Nekateri, ki se obračajo na nas so v zelo težki stiski, na robu obupa, tako psihično kot eksistenčno.” 

Franc Hočevar, predsednik Foruma starejših SD, je v razpravi nakazal, da izkušnje trenutne epidemije kažejo predvsem na to, da resnično potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi. “Če se zdravstvo ne bo posebej prilagodili dolgoročni demografski perspektivi, bo najtežje prav za najstarejše. Če delo ne bo dobro opravljeno, bodo sekundarni zdravstveni problemi stopili v ospredje. Kot upokojenec pa lahko rečem, da je omejitev nakupovanja preveč rigorozna. Nekorektna je omejitev znotraj svoje občine.Predvsem bi morali biti v bistveno večji domeni lokalnih skupnosti, glede na lokalne razmer, glede na dejanske situacije. Sicer pa lahko rečemo, da so ukrepi za sedaj dobri.” Dodal je še, da velik problem vidi predvsem v politizacija stroke in  pretirana banalizacija ter v pokroviteljskem odnos tistih, ki sporočajo ukrepe. “Starejši smo ranljiva populacija, to je dejstvo, ki ga potrjuje tudi hitrost širjenja okužbe z virusom, ko se je slednji enkrat pojavil v domu za varstvo odraslih.”

Ob zaključku pogovora je Martina Vuk opozorila na strateško naravo in pomen organizacije in financiranja skrbi za starejše. Dolgotrajna oskrba, stabilno financiranje in predvsem doseganje sinergijskih učinkov med sektorjema zdravja in socialne dejavnosti predstavljajo ključne izzive prihodnosti. 

V naslednjem tednu bodo v SD nadaljevali s pogovorom #opozicija, ki bo župansko obarvan in bo osvetlil položaj lokalnih skupnosti in vpliv epidemije na njihovo delo in potrebe.