Ministrski zbor se je v sredo, 3. junija mudil v Notranjsko – Primorski regiji, ki obsega občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ter se ponaša z ugodno lego in prometnimi povezavami z drugimi regijami, pesti pa jo nižja konkurenčnost gospodarstva. Delovni obisk je vlada začela s dopoldanskim posvetom na Snežniškem gradu v Loški dolini, kjer so se ministri seznanili s potekom sanacije po žledolomu ter ukrepi za oživitev lesno-predelovalne industrije, sklenila pa pozno popoldne v Postojni na posvetu z župani o regionalnem razvojnem dialogu, kjer so govorili o najbolj aktualnih problematikah posameznih občin in regije kot celote.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v okviru vladnega obiska regije najprej skupaj z ministricama za izobraževanje in za zdravje obiskala Vzgojni zavod Planina. Ministrice so se v zavodu seznanile s problematiko nameščanja otrok v vzgojne zavode. Na sestanku so ministrice direktorici zavoda obljubile, da se bodo skupaj lotile problametike otrok, ki so nastanjeni v vzgojne zavode in k pripravi rešitev pozvale tudi ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za notranje zadeve.
V Ilirski Bistrici je ministrica Kopač Mrak obiskala Center za socialno delo ter Center za otroke in mladostnike Sonček, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Ministrica je ob tem poudarila, da jo veseli, da ilirskobistriški župan Emil Rojc iz vrst SD zelo dobro sodeluje s centrom, kar se kaže na primerih dobrih programov in projektov namenjenih občanom in občankam Ilirske Bistrice. Otroci v centru Sonček pa so ministrici pripravili prav prisrčen sprejem in jo posladkali z doma spečenimi dobrotami. Za zaključek vladnega obiska je ministrica Kopač Mrak obiskala še zaposlitveni center Karso. Osnovni namen centra Karso je zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki imajo pravico do zaposlitve na zaščitena delovna mesta. Karso uspešno deluje na več področjih, trenutno je v podjetju zaposlenih 15 ljudi, od tega 10 na zaščitenih mestih.
V okviru vladnega delovnega obiska v Notranjski – Primorski regiji si je kmetijski minister mag. Dejan Židan najprej ogledal kmetijo Pri Ivankotovih v Premu, kjer so mu predstavili delovanje kmetije. V nadaljevanju svojega programa obiska je uvodoma nagovoril udeležence 15. vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na katerem je bila med drugim predstavljena ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter poslovanje panoge v letu 2014. Popoldne se je minister Židan srečal z vodstvom podjetja Delamaris Kal v Pivki, kjer si je tudi ogledal proces predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov. Gre za eno izmed uspešnejših slovenskih investicij na področju proizvodnje in predelave rib, saj je podjetje Delamaris Kal prejelo kar 3,5 mio EUR evropskih nepovratnih denarnih sredstev iz Programa razvoja ribištva 2007-2013, medtem ko je celotna investicija preselitve obrata znašala 6,4 mio EUR.
Kot zadnjo lokacijo v okviru vladnega regijskega obiska je minister Židan obiskal Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni, kateri je bilo konec leta 2013 z odločbo o podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdnih površin za dobo 10 letih podeljenih 50 hektarjev državnih gozdnih površin. Minister Židan se je na srečanju z vodstvom seznanil z delovanjem šole, ogledal pa si je tudi kako dijaki v praksi upravljajo z gozdnimi površinami in z novo žago. Na zaključnem srečanju ministrske ekipe z predstavniki regije je kmetijski minister Dejan Židan navedel, da naj bi pri iglavcih do konca leta dosegli 80- do 90-odstotno sanacijo, pri listavcih pa naj bi sanacijo zaključili do leta 2017. Glede odprave posledic lanskega žledoloma je minister ocenil, da se s sanacijo spopadajo razmeroma dobro.
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je dopoldne najprej udeležila delovnega posveta Vlade Republike v Pristavi pri gradu Snežnik, kjer so razpravljali o odpravi posledic žledu, solidarnostnem skladu in oživitvi lesno pridelovalne industrije ter upravljanju z gozdovi. Nato se je skupaj s sodelavci odpravila na osrednje vadišče Slovenske vojske na poligonu Poček, kjer se je v objektu Bile srečala z županom Igorjem Marentičem in predstavniki Občine Postojna ter člani Koordinacijske skupine za izvajanje dogovora med MORS in občino o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna. Na podlagi dela koordinacijske skupine je ministrstvo za obrambo v zadnjem letu dni izboljšalo obveščanje javnosti o dogajanju na osrednjem vadišču Slovenske vojske. Napredek je bil narejen na področju varstva okolja in monitoringa, zmanjšana je tudi uporaba varnostnih con.
Obrambna ministrica Katič je v izjavi za medije po srečanju povedala, da je srečanje potekalo kvalitetno, tako kot tudi potekajo dogovori med občino Postojna in ministrstvom za obrambo v preteklem času, od decembra 2014 dalje. Ministrica je s sodelovanjem zadovoljna, saj koordinacijska skupina, ki je oblikovana s strani občine in ministrstva, odlično opravlja delo. Zato Katičeva pričakuje, da bomo vse skupaj, probleme, ki nastajajo ob takem objektu in ob prisotnosti Slovenske vojske uspešno reševali tudi v prihodnje. Ob tem je opozorila na pomen usposobljenosti Slovenske vojske za izvajanje nalog, med katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države.
Kot je dejala Katičeva, je vadišče Poček eden od najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med ministrstvom za obrambo in občino Postojna zdaj bistveno boljše. Na novinarsko vprašanje glede treh pobud za presojo ustavnosti Uredbe o DPN OSVAD je ministrica Katič dejala, da na ministrstvu čakajo na odločitve Ustavnega sodišča in jih bodo spoštovali. Pojasnila je, da ministrstvo pripravlja javni razpis za celovito, neodvisno in strokovno izvajanje nadzora vpliva Slovenske vojske na okolje, ki bo vključeval meritve tal, zraka, vode, hrupa ter raznolikosti favne in flore. Glede odškodnin Občini Postojna oziroma njenim prebivalcem se ministrica Katič zavzema za dolgoročno rešitev, ki jo poskušajo doseči v okviru koordinacijske skupine.
Ministrica Katič se je nato na vadbišču Poček seznanila z dejavnostmi Slovenske vojske na poligonu in s predvideno investicijo na objektu Slovenske vojske na Bilah. V nadaljevanju si je obrambna ministrica skupaj s premierjem in kulturno ministrico ter županom Občine Pivka ogledala tudi Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer hranijo vse več edinstvenih primerkov vojaške tehnike in opreme iz polpretekle zgodovine. Po obisku Pivke se je ministrica Katič s sodelavci MORS sestala z županom Občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem in članoma koordinacijske skupine glede uporabe strelišča Bač s strani občine. Nato je namreč ministrica z županom podpisala sklep o ustanovitvi koordinacijske skupine s strani MORS in Občine Ilirska Bistrica, ki bo še izboljšal sodelovanje med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Pozno popoldne pa se je tudi ministrica Katič udeležila skupnega vladnega srečanja v Postojni, kjer je bilo govora o regionalnem razvojnem dialogu za Notranjsko – Primorsko regijo.
Predsednik SD Židan: “Socialni demokrati bomo na vladi predlagali, da se prodajni postopek Telekoma Slovenije konča.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićVlada se bo v nedeljo sestala na seji, namenjeni prodaji Telekoma Slovenije, potem ko so nadzorniki SDH odločitev o tem prepustili vladi kot skupščini SDH. Vlada bo zasedala kot skupščina SDH, so danes za medije potrdili v Kabinetu predsednika vlade.
Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je v izjavi za medije pred nedeljsko sejo vlade o prodaji Telekoma Slovenije dejal, da bomo Socialni demokrati vladi predlagali in ministrski zbor ugotovi, da nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) iz dveh pomembnih razlogov ni podal soglasja k prodaji in naj se zato prodajni postopek Telekoma konča. “Socialnim demokratom je poznan sklep nadzornega sveta SDH, ki ni dal soglasja k prodaji Telekoma Slovenije,” je dejal Židan.
Dodal je, da so se pri tem nadzorniki sklicevali na dva razloga. Prvi je zahteva po posebnih jamstvih, ki jih nadzorni svet ne more dati potencialnemu kupcu. “Teh jamstev ne moreta dati niti minister niti vlada,” je poudaril Židan in dodal, da posebna jamstva, če se nekaj zgodi, da bi kupec dobil dodaten denar, pa potencialno lahko da Državni zbor, a tudi to je že vprašanje o katerem odloča vlada.
“Nadzorniki SDH soglasja k prodaji niso dali, ker da je to strateškost kupca, kar je drugi razlog,” je navedel Židan. “Se pa pojavlja vprašanje, ali gradivo vlade, ki definira, kaj je strateški kupec, zavezuje prodajalca,” je dejal Židan. Njemu je sicer poznano mnenje zakonodajnopravne službe vlade, ki pravi, da se tega mnenja ne da upoštevati, ker so osnova za odločanje v Državnem zboru. “In kupec, ki se sedaj omenja, v nobenem primeru ne more biti strateški, ampak je finančni sklad, ki vstopi, prestrukturira podjetje in ga proda naprej po višji ceni,” je pojasnil Židan.
Socialni demokrati po Židanovih besedah tudi opozarjamo na veliko težavo s ceno. “Ta, o kateri se v medijih govori, je podobna vrednosti premoženja v tem trenutku brez prevzemne premije, torej gre za likvidacijsko ceno,” je prepričan Židan in dodal, da sam ne ve točno, katera točka dnevnega reda bo na seji vlade v nedeljo. Ve samo, da je sklicana redna seja na ta dan ob 9. uri z eno samo točko, ki pa je, kot je dejal predsednik SD, zaupne narave. Tako ministri SD v tem trenutku nimajo gradiva. Židan, ki je tudi minister in podpredsednik vlade, bi si namreč želel, da bi se na tej seji pogovarjali o težavah ljudi in brezposelnosti mladih, a predvideva, da se bodo pogovarjali o prodaji Telekoma.
Strniša na konferenci o TTIP: “Nujno moramo ohraniti visoke standarde EU na področju varnosti in kakovosti hrane.”
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila konference z naslovom “TTIP: med sporazumom in nesporazumom” v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Strniša je na konferenci poudarila nujnost ohranitve visokih standardov Evropske unije na področju varnosti in kakovosti hrane ter dobrobiti živali, ki so višji v EU kot v ZDA. Na visokih standardih evropsko in slovensko kmetijstvo gradita svojo konkurenčno prednost, prav tako pa je treba upoštevati, da so evropski državljani izredno občutljivi na to vprašanje, zato je treba zagotoviti, da se raven standardov v nobenem primeru ne bo znižala.
Kot posebej pereč problem je izpostavila gensko spremenjene organizme, do katerih je Slovenija zelo odklonilna in za katere v EU veljajo strožji pogoji za odobritev kot v ZDA, zato vzajemno priznavanje postopkov odobritve nikakor ne pride v poštev. Prav tako je problem, ker v ZDA ni obvezno označevanje gensko spremenjenih živil, hkrati pa je odobrenih 3-krat več GSO za promet, pa tudi gojenje GSO je neprimerljivo bolj razširjeno kot v EU.
Druge prakse pri proizvodnji hrane, ki v EU niso dovoljene in kjer EU nikakor ne sme popustiti, so še uporaba rastnih hormonov v živinoreji, uporaba klorovih pripravkov pri dekontaminaciji perutninskega mesa, uporaba mesa kloniranih živali ali njihovih potomcev, EU pa tudi ne more sprejeti nižjih standardov, kar se tiče dovoljenih ostankov kemikalij v hrani. Izpostavila je tudi pomen priznavanja v EU zaščitenih geografskih označb kmetijskih proizvodov s strani ZDA in opozorila, da se pogajanja o izvzetju iz liberalizacije trgovine ali določitvi kvot za najbolj občutljive kmetijske proizvode še niso niti začela.
Židan v Lizboni na ministrskem srečanju o modrem gospodarstvu v povezavi s trajnostnim razvojem morij
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na povabilo portugalske ministrice za kmetijstvo in morje Assunção Cristas udeležil ministrskega srečanja, ki je potekalo v okviru dogodka »Modri teden 2015« na Portugalskem. Tema ministrskega srečanja je bilo modro gospodarstvo v povezavi s trajnostnim razvojem morij. Hkrati z ministrskim srečanjem, ki se ga je udeležilo preko 70 delegacij s celega sveta, sta potekala še dogodka Modri poslovni forum ter Svetovni vrh o oceanih.
Osrednji del ministrskega srečanja je bila razprava o modrem gospodarstvu, upravljanju morij na globalni ravni, finančnih instrumentih za spodbujanje modre rasti ter načinih pomorskega prostorskega načrtovanja. Portugalska je kot organizatorka dogodka menila, da evropska politika vodi na področjih mnogih vprašanj v zvezi z morjem, Evropa pa mora s svojim vodstvom nadaljevati, če želi imeti vpliv in spodbujati nujno mednarodno sodelovanje glede globalnega upravljanja oceanov oziroma morij.
Minister Dejan Židan je v nagovoru poudaril, da Slovenija podpira modro rast in se zavzema za razvoj modrega gospodarstva, ob upoštevanju vseh vidikov trajnostnega razvoja. “Pri nas sicer pristop modre rasti uresničujemo predvsem prek sodelovanja Slovenije v okviru Strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo, kjer Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino predseduje okoljskemu stebru,” je dejal minister Židan. Ob tem je dodal, da je z vidika resorja, ki ga pokriva MKGP, za modro rast pomembno predvsem področje ribištva, skupaj z akvakulturo ter v povezavi z drugimi dejavnostmi na obali. “Na tem področju je naš cilj zagotoviti ohranjanje in nadaljevanje tradicije slovenskega ribištva,” je še poudaril slovenski minister.
Namen ministrskega srečanja je na ravni EU in v odnosu do sveta opredeliti skupno, celostno razumevanje izzivov modre rasti in zaveze za strateško, pametno in trajnostno modro rast. Ob koncu ministrskega srečanja je bila zato sprejeta skupna deklaracija. Vsebina deklaracije obravnava posamezne vidike modre rasti: modro gospodarstvo, pomorsko prostorsko načrtovanje, financiranje modrega gospodarstva ter globalno upravljanje oceanov. Deklaracija poudarja potrebo po trajnostnem upravljanju z morskimi viri, kot tudi potrebo po znanstvenih in tehnoloških dognanjih v ta namen.
Deklaracija opozarja tudi na nujnost naslavljanja podnebnih sprememb v zvezi z morjem ter pozdravlja globalno pobudo FAO za modro rast. Ker razvoj modrega gospodarstva vodi v rast različnih pritiskov na morske ekosisteme, deklaracija izpostavlja pomen pomorskega prostorskega načrtovanja. Z vidika globalnega upravljanja oceanov oziroma morij deklaracija opozarja predvsem na zaključke konference Rio + 20 ter priporočila neformalne delovne skupine Združenih narodov iz januarja 2015 o nujnosti naslovitve problema ohranjanja biotske raznovrstnosti v morskih območjih, ki se nahajajo zunaj nacionalnih jurisdikcij.
Državna sekretarka Strniša na kmetijskem forumu v okviru Expo 2015 poudarila pomen spodbujanja lokalne pridelave hrane
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je udeležila mednarodnega kmetijskega foruma v okviru svetovne razstave Expo 2015. Tridnevni forum je v Milanu potekal pod geslom “Od Expa 2015 in še naprej: s kmetijstvom hraniti planet”. Osrednja tema svetovne razstave Expo 2015, ki letos poteka pod sloganom »Hrana za planet, energija za življenje« je torej hrana in prehranska varnost. Med največjimi globalnimi izzivi za kmetijstvo je vprašanje, kako zagotoviti hrano za rastoče svetovno prebivalstvo – do leta 2050 naj bi bilo na svetu že devet milijard ljudi – ne da bi ogrozili omejene naravne vire.
Državna sekretarka Tanja Strniša je v svojem nagovoru poudarila pomen spodbujanja lokalne pridelave hrane, tako za zagotovitev prehranske samooskrbe kot za ohranjanje tradicionalne lokalne gastronomije. Izpostavila je dejstvo, da je kmetijstvo več kot zgolj sektor, ki prideluje hrano, saj imamo ljudje do hrane tudi poseben odnos – je namreč pomemben element družbeno-kulturne identitete. Iz tega vidika je tematika, ki jo naslavlja EXPO 2015, dobrodošla, pa tudi aktualna, saj je ravno nacionalna zavest v povezavi z lokalnim okoljem, podeželjem, hrano eden od gonilnih sil lokalnega gospodarskega razvoja, ki svoje priložnosti najde tudi v koraku s spremljajočimi dejavnostmi, kot npr. turizem.
“Ohranjanje tradicionalnih znanj, veščin in lokalnih posebnosti je pomembno ne samo z vidika nacionalne identitete, ki se z globalizacijo in odprtostjo vse bolj izgublja, pač pa pomeni pomembno priložnost za ekonomski razcvet in širšo prepoznavnost nekega lokalnega okolja,” je še poudarila Strniša, ki je v svojem nagovoru zbranim delegacijam iz več kot 140 držav predstavila tudi pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev 20. maja, svetovnega dneva čebel.
Predsednik SD Židan: “Odločitev nadzornega sveta SDH, da glede prodaje Telekoma dokončno presodi vlada, je razumna.”
/in Novice, Stranka /by prPredsednik Socialnih demokratov in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan ocenjuje, da je včerajšnja odločitev nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), da o prodaji Telekoma Slovenije britanskemu finančnemu skladu Cinven dokončno presodi Vlada Republike Slovenije kot skupščina lastnika SDH, razumna. Odločitev po Židanovem mnenju omogoča, da lastnik ponovno pretehta argumente za prodajo, povezane s ceno in tudi glede (ne)strateškega značaja kupca.
Na tej podlagi lahko vlada odločitev sprejme na transparenten način, tako da ne bo skrivanja za institucijami, ampak bodo odločali posamezni člani ministrskega zbora. “Člani vlade bomo odločitev lahko sprejeli na transparenten način in zanjo sprejeli odgovornost, tudi politično,” je poudaril predsednik Židan. “Tudi volivci bodo ocenjevali, ali delujemo v skladu s tem, kar smo obljubljali pred volitvami,” je pojasnil Židan, ki se je kot predsednik SD za odločanje o Telekomu na vladi vseskozi zavzemal.
Odločitev nadzornega sveta SDH je po Židanovem mnenju tudi v skladu s korporativnim načinom upravljanja premoženja. Gre za tako pomembno naložbo, da njeni upravljavci za končno mnenje vprašajo lastnika, kar po njegovih besedah ni neobičajna odločitev. “Čeprav se zavedam, da se marsikdo v Sloveniji rad skriva za hrbti različnih institucij, tako da se mu javno ni treba odločati, je dolžnost politike, da se odloča,” je bil jasen predsednik SD.
Židan pričakuje, da bo vlada odločala v prisotnosti vseh članov, in to v razumnem roku. To je po njegovih besedah na prihodnji redni seji prihodnji petek. V Slovenskem državnem holdingu pa sklic skupščine pričakujejo v šestih dneh. V SD sicer nasprotujemo prodaji Telekoma skladu Cinven, vendar pa Židan zatrjuje, da SD ne bo izsiljevali partneric in pogojevali nadaljnjega sodelovanja v koaliciji.
MDDSZ pod vodstvom ministrice Kopač Mrak sporoča: Nadaljuje se padanje brezposelnosti, vlada zagotovila dodatna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja
/in Novice, Vlada /by prMaja se je brezposelnost zmanjšala že četrti mesec zapored. Spet je bila nižja v vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Registriranih je bilo 112.385 brezposelnih: 2,2 % manj kot aprila in 6,1 % manj kot maja 2014. Znižujeta se deleža brezposelnih do 29. leta in iskalcev prve zaposlitve.
Brezposelnost se je zmanjšala četrti mesec zapored, saj se pri Zavodu letos prijavlja manj novih brezposelnih oseb. Konec maja 2015 je bilo registriranih 112.385 brezposelnih oseb, kar je 2.538 oseb oziroma 2,2 % manj kot aprila, v primerjavi z majem 2014 je bila brezposelnost manjša za 6,1 %. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo pri Zavodu v povprečju prijavljenih 118.448 brezposelnih oseb, kar je 5,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.
Na novo se je maja pri Zavodu prijavilo 5.966 brezposelnih oseb, kar je 8,7 % manj kot aprila in 2,5 % manj kot maja 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.094 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.236 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.
Vlada je zagotovila 17,8 milijona evrov dodatnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za izvajanje ukrepov je tako skupaj namenjenih 65 milijonov evrov. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev v okviru rebalansa proračuna za leto 2015 se bo v programe lahko vključilo 5.530 več brezposelnih oseb, zaposlilo pa se bo še dodatnih 1.760 oseb. Socialni partnerji bodo predlog za spremembo načrta aktivne politike zaposlovanja obravnavali danes v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
Več informacij najdete na povezavi: http://skrci.me/r9sCu
Židan: “Stališče SD je, da se mora vlada kot skupščina lastnika SDH izreči o prodaji Telekoma.”
/in Novice, Vlada /by prPredsednik SD mag. Dejan Židan ocenjuje, da se vlada kot skupščina ne bi smela otepati odgovornosti, pač pa bi se morala izreči o prodaji Telekoma Slovenije. Minister Židan, ki se zaradi drugih delovnih obveznosti današnje redne seje vlade ni udeležil, sicer od ministra Mramorja pričakuje vse dostopne informacije glede postopkov prodaje Telekoma. Del teh informacij so po Židanovih besedah tudi različna pravna mnenja. Ob tem je zatrdil, da uradnih informacij o tem, da bi uprava SDH nadzornemu svetu predlagala prodajo Telekoma, nima. “O tem se bodo v prihodnjih dneh še dogajale zgodbe,” je napovedal predsednik SD Židan.
Socialni demokrati sicer izpostavljamo zaveze, ki jih mora upoštevati SDH. Za Telekom mora poiskati strateškega kupca, kar pa da ne more biti finančni sklad, ki podjetje lahko proda naprej. Po Židanovih besedah je tudi cena neobičajno nizka in ima po njihovih informacijah celo likvidacijsko vrednost. V SD temu nasprotujemo in predlagamo, da se o prodaji Telekoma britanskemu finančnemu skladu Cinven izreče Vlada Republike Slovenije kot skupščina lastnika SDH. Sicer pa predsednik SD še vedno ne želi napovedovati, kako bo stranka ravnala oz. ali utegne zapustiti koalicijo, če bo Telekom vseeno prodan. Zato tudi poudarja, da vlada ne more bežati pred odgovornostjo.
Ministrski zbor se je na seji vlade seznanil z informacijo SDH o postopku prodaje Telekoma Slovenije, a ostaja razdeljena glede strateškega značaja kupca, britanskega finančnega sklada Cinven. Informacija, ki jo predstavil minister Mramor glede strateškega značaja edinega ponudnika za Telekom, britanskega finančnega sklada Cinven, pa ni prepričala ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD dr. Anje Kopač Mrak. Novinarjem je po seji vlade povedala, da tudi po zaupni razpravi vlade o informaciji SDH to vprašanje ostaja odprto in imajo koalicijske partnerice o njem različna stališča. “V SD ves čas vztrajamo, da sklad Cinven ni strateški kupec, kar naj bi bil pogoj ob sklepu DZ za prodajo Telekoma,” je poudarila ministrica Kopač Mrak in dodala, da glede tega v SD ne spreminjamo stališč.
Je pa razprava na vladi po ocenah ministrice pokazala, da je pomembno, da vladna predstavnika zastavita dodatna vprašanja v nadzornem v SDH, ki bo o tem v skladu z zakonom odločal. Od nadzornega sveta Kopač Mrakova pričakuje, da se odgovorno odloči glede cene in tudi presoje glede strateškem značaju kupca. “Pred nadzorniki SDH je velika odgovornost,” je še priznala ministrica iz vrst SD. A za zdaj je še neznanka, ali bo SDH odločitev o prodaji Telekoma prepustil skupščini, torej vladi. “Socialni demokrati menimo, da bi bilo to potrebno, medtem ko SMC in DeSUS menita nasprotno,” je še dodala ministrica Kopač Mrak.
Nagrada Državljan Evrope letos Tomu Križnarju in Dragu Jančarju
/in EU, Novice /by prTomo Križnar, mednarodni aktivist in človekoljub, ter Drago Jančar, pisatelj, sta Slovenca, ki bosta na osrednji slovesnosti v oktobru od predsednika Evropskega parlamenta prejela nagrado Državljan Evrope. Evropski parlament je namreč včeraj razglasil letošnje dobitnike nagrade, namenjene posameznikom in organizacijam, ki so posebej zaslužni za razvoj in širitev vrednot, na katerih temelji EU.
Aktivista Toma Križnarja je za nagrado nominirala evropska poslanka S&D Tanja Fajon s podporo kolega, evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa iz skupine Zelenih. “Zelo smo veseli, da je Evropski parlament prepoznal delo, moč in energijo, ki jih Tomo Križnar vlaga v svoja prizadevanja za rešitev staroselcev v Nubskih gorah,” je ob odločitvi glede prejema letošnjih nagrad povedala Tanja Fajon in hkrati čestitala obema nagrajencema iz Slovenije. Pod nominacijo pisatelja Draga Jančarja se je podpisalo ostalih 6 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Vseh nagrajencev je sicer 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini.
Ministrici Katič in Kopač Mrak ter minister Židan na vladnem delovnem obisku Notranjsko-Primorske regije
/in Novice, Vlada /by prMinistrski zbor se je v sredo, 3. junija mudil v Notranjsko – Primorski regiji, ki obsega občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna ter se ponaša z ugodno lego in prometnimi povezavami z drugimi regijami, pesti pa jo nižja konkurenčnost gospodarstva. Delovni obisk je vlada začela s dopoldanskim posvetom na Snežniškem gradu v Loški dolini, kjer so se ministri seznanili s potekom sanacije po žledolomu ter ukrepi za oživitev lesno-predelovalne industrije, sklenila pa pozno popoldne v Postojni na posvetu z župani o regionalnem razvojnem dialogu, kjer so govorili o najbolj aktualnih problematikah posameznih občin in regije kot celote.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v okviru vladnega obiska regije najprej skupaj z ministricama za izobraževanje in za zdravje obiskala Vzgojni zavod Planina. Ministrice so se v zavodu seznanile s problematiko nameščanja otrok v vzgojne zavode. Na sestanku so ministrice direktorici zavoda obljubile, da se bodo skupaj lotile problametike otrok, ki so nastanjeni v vzgojne zavode in k pripravi rešitev pozvale tudi ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za notranje zadeve.
V Ilirski Bistrici je ministrica Kopač Mrak obiskala Center za socialno delo ter Center za otroke in mladostnike Sonček, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Ministrica je ob tem poudarila, da jo veseli, da ilirskobistriški župan Emil Rojc iz vrst SD zelo dobro sodeluje s centrom, kar se kaže na primerih dobrih programov in projektov namenjenih občanom in občankam Ilirske Bistrice. Otroci v centru Sonček pa so ministrici pripravili prav prisrčen sprejem in jo posladkali z doma spečenimi dobrotami. Za zaključek vladnega obiska je ministrica Kopač Mrak obiskala še zaposlitveni center Karso. Osnovni namen centra Karso je zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki imajo pravico do zaposlitve na zaščitena delovna mesta. Karso uspešno deluje na več področjih, trenutno je v podjetju zaposlenih 15 ljudi, od tega 10 na zaščitenih mestih.
V okviru vladnega delovnega obiska v Notranjski – Primorski regiji si je kmetijski minister mag. Dejan Židan najprej ogledal kmetijo Pri Ivankotovih v Premu, kjer so mu predstavili delovanje kmetije. V nadaljevanju svojega programa obiska je uvodoma nagovoril udeležence 15. vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na katerem je bila med drugim predstavljena ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter poslovanje panoge v letu 2014. Popoldne se je minister Židan srečal z vodstvom podjetja Delamaris Kal v Pivki, kjer si je tudi ogledal proces predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov. Gre za eno izmed uspešnejših slovenskih investicij na področju proizvodnje in predelave rib, saj je podjetje Delamaris Kal prejelo kar 3,5 mio EUR evropskih nepovratnih denarnih sredstev iz Programa razvoja ribištva 2007-2013, medtem ko je celotna investicija preselitve obrata znašala 6,4 mio EUR.
Kot zadnjo lokacijo v okviru vladnega regijskega obiska je minister Židan obiskal Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni, kateri je bilo konec leta 2013 z odločbo o podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdnih površin za dobo 10 letih podeljenih 50 hektarjev državnih gozdnih površin. Minister Židan se je na srečanju z vodstvom seznanil z delovanjem šole, ogledal pa si je tudi kako dijaki v praksi upravljajo z gozdnimi površinami in z novo žago. Na zaključnem srečanju ministrske ekipe z predstavniki regije je kmetijski minister Dejan Židan navedel, da naj bi pri iglavcih do konca leta dosegli 80- do 90-odstotno sanacijo, pri listavcih pa naj bi sanacijo zaključili do leta 2017. Glede odprave posledic lanskega žledoloma je minister ocenil, da se s sanacijo spopadajo razmeroma dobro.
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je dopoldne najprej udeležila delovnega posveta Vlade Republike v Pristavi pri gradu Snežnik, kjer so razpravljali o odpravi posledic žledu, solidarnostnem skladu in oživitvi lesno pridelovalne industrije ter upravljanju z gozdovi. Nato se je skupaj s sodelavci odpravila na osrednje vadišče Slovenske vojske na poligonu Poček, kjer se je v objektu Bile srečala z županom Igorjem Marentičem in predstavniki Občine Postojna ter člani Koordinacijske skupine za izvajanje dogovora med MORS in občino o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna. Na podlagi dela koordinacijske skupine je ministrstvo za obrambo v zadnjem letu dni izboljšalo obveščanje javnosti o dogajanju na osrednjem vadišču Slovenske vojske. Napredek je bil narejen na področju varstva okolja in monitoringa, zmanjšana je tudi uporaba varnostnih con.
Obrambna ministrica Katič je v izjavi za medije po srečanju povedala, da je srečanje potekalo kvalitetno, tako kot tudi potekajo dogovori med občino Postojna in ministrstvom za obrambo v preteklem času, od decembra 2014 dalje. Ministrica je s sodelovanjem zadovoljna, saj koordinacijska skupina, ki je oblikovana s strani občine in ministrstva, odlično opravlja delo. Zato Katičeva pričakuje, da bomo vse skupaj, probleme, ki nastajajo ob takem objektu in ob prisotnosti Slovenske vojske uspešno reševali tudi v prihodnje. Ob tem je opozorila na pomen usposobljenosti Slovenske vojske za izvajanje nalog, med katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države.
Kot je dejala Katičeva, je vadišče Poček eden od najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med ministrstvom za obrambo in občino Postojna zdaj bistveno boljše. Na novinarsko vprašanje glede treh pobud za presojo ustavnosti Uredbe o DPN OSVAD je ministrica Katič dejala, da na ministrstvu čakajo na odločitve Ustavnega sodišča in jih bodo spoštovali. Pojasnila je, da ministrstvo pripravlja javni razpis za celovito, neodvisno in strokovno izvajanje nadzora vpliva Slovenske vojske na okolje, ki bo vključeval meritve tal, zraka, vode, hrupa ter raznolikosti favne in flore. Glede odškodnin Občini Postojna oziroma njenim prebivalcem se ministrica Katič zavzema za dolgoročno rešitev, ki jo poskušajo doseči v okviru koordinacijske skupine.
Ministrica Katič se je nato na vadbišču Poček seznanila z dejavnostmi Slovenske vojske na poligonu in s predvideno investicijo na objektu Slovenske vojske na Bilah. V nadaljevanju si je obrambna ministrica skupaj s premierjem in kulturno ministrico ter županom Občine Pivka ogledala tudi Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer hranijo vse več edinstvenih primerkov vojaške tehnike in opreme iz polpretekle zgodovine. Po obisku Pivke se je ministrica Katič s sodelavci MORS sestala z županom Občine Ilirska Bistrica Emilom Rojcem in članoma koordinacijske skupine glede uporabe strelišča Bač s strani občine. Nato je namreč ministrica z županom podpisala sklep o ustanovitvi koordinacijske skupine s strani MORS in Občine Ilirska Bistrica, ki bo še izboljšal sodelovanje med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo. Pozno popoldne pa se je tudi ministrica Katič udeležila skupnega vladnega srečanja v Postojni, kjer je bilo govora o regionalnem razvojnem dialogu za Notranjsko – Primorsko regijo.
Široka podpora osnutku zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO
/in Novice, Vlada /by prJavne predstavitve osnutka Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin se je udeležilo več kot 70 predstavnikov stanovskih in nevladnih organizacij, interesnih združenj, znanstvenih in strokovnih institucij, podjetij ter poslanki Državnega zbora. Razprava je ponovno pokazala, da ima zainteresirana javnost jasno oblikovana stališča do pridelave gensko spremenjenih rastlin. Kljub delu strokovne javnosti, ki podpira pridelavo tovrstnih rastlin, v veliki večini prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati. Ta se namreč ne sklada z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva, ki svojo konkurenčnost gradi na kakovosti in višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov ter ohranjeni naravi in biodiverziteti. Prav tako je treba upoštevati razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva samo, če se v konvencionalnem kmetijstvu ne goji gensko spremenjenih rastlin.
Smer razvoja slovenskega kmetijstva brez gojenja gensko spremenjenih rastlin je začrtana v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2011 in v kateri je predvidena prepoved gojenja GSO.
V javni razpravi, ki je potekala od 29. aprila do 29. maja, pa je ministrstvo za kmetijstvo prejelo 106 pisnih odzivov na osnutek zakona. V 96 primerih je bila izražena podpora, nasprotovanje predlogu je bilo izraženo v enem primeru, v preostalih primerih pa so bile predlagane dopolnitve osnutka zakona. Ti se v večini primerov nanašajo na sestavo in naloge komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, okrepitev področja kontrole gensko spremenjenih rastlin in določitev uradnega laboratorija za analize ter ustreznejšo uporabo imena za gensko spremenjene rastline. Ministrstvo bo predloge proučilo in nanje podalo stališča.
Ministrstvo za kmetijstvo je osnutek zakona pripravilo na podlagi evropske direktive Direktiva (EU)2015/412 EP in ES z dne 11.3.2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju., ki je bila sprejeta marca letos, veljati pa je začela 2. aprila. Ta državam članicam omogoča, da na svojem ozemlju prepovedo ali omejijo gojenje GS rastlin, in sicer na podlagi drugih argumentov, kot so znanstveni, ki jih presoja Evropska agencija za varno hrano in s katerimi EU že sedaj ščiti zdravje ljudi in živali ter preprečuje morebitne negativne vplive gensko spremenjenih rastlin na okolje.
Osnutek zakona predvideva možne ukrepe za omejevanje ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pogoje in postopke za njihovo sprejetje in odpravo ter vloge deležnikov, ki bodo pri teh postopkih sodelovali. Osnutek zakona predvideva presojo o omejitvi ali prepovedi gojenja v Sloveniji ločeno za vsako posamezno gensko spremenjeno rastlino posebej, ki bo v prihodnje dobila dovoljenje za pridelavo v EU. Hkrati pa osnutek zakona vključuje tudi zahtevo za takojšnjo geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za gojenje tistih gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje za pridelavo v EU ali pa so v postopku njegove pridobitve.
V EU trenutno goji gensko spremenjeno koruzo pet držav članic: Španija, Portugalska, Češka Slovaška in Romunija, devet držav pa je gojenje tovrstnih rastlin na svojem ozemlju omejilo ali prepovedalo: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija. V EU je trenutno dovoljeno gojiti le eno gensko spremenjeno rastlino, in sicer koruzo MON810. V postopku odobritve pa je še osem gensko spremenjenih rastlin za gojenje, šest sort koruze, ena sladka koruza in ena soja. Te gensko spremenjene sorte so odporne na določene vrste herbicidov ali/in insektov.