Pogovorno omizje SD Inovativna Evropa, inovativna Slovenija:
Brez podjetnosti, znanja in inovativnosti Evropa ne more uspeti
V Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo tretje pogovorno omizje Socialnih demokratov v okviru vsebinskih razprav Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat z naslovom Inovativna Evropa, inovativna Slovenija.
1. marec 2024
»Brez podjetnosti, znanja in inovativnosti Evropa ne more uspeti. Staviti moramo na zelene tehnologije, ki aktualni čas ostajajo evropska priložnost. Države članice Unije problemov ne morejo reševati same, samo s povezovanjem bomo dovolj močni, da bomo dosegli želeno mesto v tekmi konkurenčnosti,« je uvodoma poudaril evropski poslanec in gostitelj omizja dr. Milan Brglez.
Opomnil je, da mora v tem procesu ključno vlogo nositi pravičnost, ki je, kot je dodal, zapisana v DNK socialne demokracije. »Ob tem pa ljudem ne gre več obljubljati veliko rast in še večjo blaginjo, ker so viri Zemlje omejeni,« je še povedal Brglez ter opozoril na velik zaostanek Evrope pri vsebinah umetne inteligence in digitalizacije.
Njegovo misel je nadaljevala strokovnjakinja za umetno inteligenco dr. Vida Groznik, ki je spomnila, da so bili slovenski raziskovalci na določenih področjih umetne inteligence v 80. letih pionirji napredka in novih dognanj. »Med njimi tudi profesor Bratko, ki je odprl laboratorij na institutu Jožef Štefan, kasneje še na fakulteti za elektrotehniko,« je dodala.
Groznik je izpostavila, da je področij umetne inteligence več kot je govora v javnosti, po njeni oceni se namreč dozdeva, da je umetna inteligenca od včeraj in da obstaja samo preko določenih segmentov npr. jezikovne mreže. »Vsako obdobje pozornost usmeri na kakšno drugo področje umetne inteligence, veliko tehnologij te že pridoma uporabljamo npr. pri pametnih telefonih, avtonomnih avtomobilih,« je dejala.
Po oceni dr. Groznik se velik primanjkljaj v Sloveniji kaže v povezavi industrije ter znanstvenega sveta: »Veliko industrije je bilo mnenja, da je znanost ‘nekaj v oblakih’, pa temu ni tako. To so hitreje kot pri nas spoznali v ZDA in Franciji, v katerih je več vlaganj industrije v znanost in obratno. S tem se ustvarja povratna zanka, ki ima pozitivne učinke na oboje, predvsem pa na družbo.«
dr. Milan Brglez, evropski poslanec SD/S&D
dr. Vida Groznik, strokovnjakinja za umetno inteligenco
Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je predstavil uspešen model podpornega okolja za mlade podjetnike v Kranju – Kovačnico. »Ta se ponaša z nekje med 70 in 80 delovnimi mesti, mladi prihajajo, povezujemo se s šolami in podjetji, organiziramo tečaje, Kovačnica živi od jutra do večera,« je povedal.
Ob tem je poudaril, da ima Kranj močno tradicijo razvoja in vlaganja v nova znanja že iz preteklosti: »Vedno smo bili med naprednejšimi mesti, iz tega izhajamo in delamo naprej. Kovačnica je res lep uspeh. Pohvalimo pa se lahko tudi z umestitvijo med pet najbolj naprednih mest v Evropi, v kateri smo vzor uspešne digitalizacije mesta, prav tako smo ponosni, da smo skupaj z Ljubljano in Velenjem v misiji 100-ih nevtralnih mest EU.«
Direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije na Gospodarski zbornica Slovenije Natalija Stošicki se je osredotočila na razlike med Evropo in ZDA v prenosu znanja in tehnologij. Opozorila je, da je slednja že v 80-ih letih sprejela akt o čipih, Evropa pa še do danes nima učinkovitega podpornega sistema, ki bi omogočal polno realizacijo potenciala med povezanostjo znanosti in gospodarstva.
Kot je opozorila, tudi ZDA ni radodarna s proračunskimi sredstvi, »so pa ta redna, sistemsko se financira podporni sistem nekje v dobri petini, večji del sredstev pa raziskovalne institucije pridobijo iz komercialnega dela.«
»V ZDA so se nekako držali teze, da znanje, ki obstane v objavljenih publikacijah ne gre v korist družbe, Evropa pa to spoznava šele zdaj,« je povedala Stošički. Ob tem je opozorila, da prakse ZDA ne gre jemati ‘kot suho zlato’, ker vso znanje, čeprav pomembno, ne gre meriti z uspehom komercializacije.
Po oceni Stošicki Evropa vlaganja v raziskave in razvoj v preveliki meri omogoča le velikim državam in gospodarstvom. »Zato si želim, da bodo evropski poslanci in Komisija več naporov v prihodnje namenili temu, da priložnost dobijo tudi manjša podjetja, še posebej, ko se evropska gospodarstva zapirajo in krepijo lastne nabavne verige,« je dejala.
Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj
Natalija Stošički, Gospodarska zbornica Slovenije, direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije
»Vlaganje v znanost in inovacije smatram za eno prednostnih vprašanj. Gre za socialdemokratsko temo, kajti dejstvo je, da je močno in razvojno gospodarstvo podlaga za državo blaginje,« je v razpravi povedal državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo regionalni razvoj mag. Marko Koprivc. Strinjal se je z ostalimi sodelujočimi, da Evropa potrebuje več ukrepov za krepitev njene konkurenčnosti nasproti ostalim velesilam, po besedah Koprivca pa je potrebno še naprej zagotavljati in krepiti socialno pravičnost in dvig kakovosti življenja za vse državljanke in državljane EU.
Izpostavil je, da evropska kohezijska sredstva pri tem nosijo veliko težo. »Od 3, 3 milijarde vrednega investicijskega paketa je kar 1,2 milijarde namenjenih za vlaganje v znanost, inovacije, za pomoč gospodarstvu, tudi za spodbujanje zaposlovanja. Ta strateška vlaganja so ključnega pomena, ker bodo kohezijska sredstva na voljo samo do določene stopnje, zato moramo vlagati v tiste vsebine, ki bodo po določenem času razvoj in dodatno vrednost sposobne ustvarjati same, brez evropske pomoči,« je dodal.
Dr. Jernej Štromajer iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je inovativnost uvodoma opredelil z vidika različnih modelov gospodarstva. Opomnil je, da se je »že videna praksa modela nižajmo davke izkazala za neuspešno.« Po besedah Štromajerja se za najbolj inovativne države EU izkazujejo tiste, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj.
»Te države so najbolj uspešne tudi z vidika družbenega razvoja. Sta pa Slovenija in EU na tem področju naredili kar nekaj napak. Če smo do velike finančne krize še nekako sledili ZDA in Kitajski, smo po tem padli v past varčevalne politike, ena največjih žrtev te pa je bila ravno znanost,« je bil kritičen. Kot je nadalje izpostavil, se Slovenija, glede na European innovation scoreboard, umešča v zadnjo tretjino držav.
»Če pogledamo, koliko EU proračuna gre za razvoj človeških virov, znanost in razvoj in koliko za kmetijstvo, vidimo, da je prostora za izboljšave še veliko,« je izpostavil. »Evropa ima velik potencial, predvsem v človeških virih – imamo znanje, dobre izobraževalne in znanstvene institucije. Naj podam primer, da se je uspeh Silicijeve doline zgodil zaradi znanja iz univerze Stanford.
Dobre prakse povezovanja znanja in gospodarstva moramo uveljaviti tudi v Evropi, še v večji meri kot do sedaj. Seveda pa ne na račun izkoriščanja ljudi in obremenitve okolja. Vodilo naj bo ‘work smarter’, ne ‘work harder’,« je zaključil dr. Jernej Štromajer.