Predstojnica katedre za obramboslovje in predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Jelena Juvan je v razpravi osvetlila dileme kibernetske varnosti. »Kibernetske grožnje so relativno nov pojav, so pa zadnja leta postale del našega vsakdana,« je izpostavila dr. Juvan. Po oceni slednje postane zavedanje posameznika o kibernetskih nevarnostih relevantno ob neposrednem soočanju s kibernetskim napadom.

»Je pa treba razlikovati med kibernetsko varnostjo oziroma nevarnostjo na ravni družbe in posameznika. Slednji lahko največ naredi, če se vede samozaščitno. Vpogled na največje kibernetske napade v Sloveniji kaže, da so bili ti fokusirani na posameznike v družbah in organizacijah z določenimi pristojnostmi, so pa metode napadov čedalje bolj sofisticirane in previdnost nikoli ni odveč,« je dejala dr. Juvan. Indijo, Severno Korejo, Rusijo in Kitajsko je predstojnica katedre za obramboslovje izpostavila kot države, ki so se že v preteklosti zavedale pomena delovanja v kibernetskem prostoru: »V ta namen ima mnogo teh tudi svoje posebne enote.«

»Kibernetski prostor je tudi kriminalnim združbam ‘ponudil’ novo platformo delovanja. Ta prostor nima fizičnih omejitev, je anonimen in težko izsledljiv. Kibernetski napadi ogrožajo tudi kritično infrastrukturo, ki je zaradi povezljivosti zelo ranljiva,« je še poudarila dr. Jelena Juvan.

»Najprej se iskreno zahvaljujem poslancu Matjažu Nemcu za njegovo izkazano solidarnost in pomoč pri avgustovskih poplavah,« je svojo razpravo pričel državljan Evrope ter poveljnik civilne zaščite za Notranjsko regijo Sandi Curk.

V nadaljevanju razprave je opozoril na potrebo po »večji ambicioznosti« Evrope glede globalnih problemov, tudi begunske problematike. »Za besedo migrant, begunec se vedno skriva tisto neprecenljivo – človeško življenje. Glede beguncev in migrantov imamo v naši družbi veliko pozitivnih, žal pa tudi slabih izkušenj. Je pa treba izreči pohvalo za izjemno solidarnost ob avgustovskih poplavah, kar 400.000 državljank in državljanov se je preko spletne aplikacije prijavilo za pomoč ljudem, ki so jih poplave najbolj prizadele,« je opomnil Curk.

Opozoril je, da mora naša družba še veliko narediti v prid sprejemanja drugačnosti, po njegovih besedah se zaradi podnebnih sprememb v Evropi do leta 2050 obeta med 150 in 200 milijoni migrantov. »Iz Afrike ljudje ljudje ne prihajajo, ker bi si želeli ogleda Benetk, temveč ker ponekod že osem let ni padla kaplja dežja,« je povedno zaključil Sandi Curk ter izpostavil, da migracijska problematika prinaša mnogo tragedij, med temi izgubljena otroštva. »Zato ni zadostno, da ljudem, ki zaradi različnih vzrokov pribežijo v Evropo, zagotovimo streho nad glavo in hrano. Treba jih je sprejeti in jim pomagati tudi z drugimi ukrepi, jim zagotoviti možnost dostojnega življenja,« je bil nadalje jasen Sandi Curk.

Predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Ljubica Jelušič je nadaljevala misel predhodnega govorca ter pritrdila tezi, da je v razpravah o begunskem vprašanju premalo govora in dejanj za sprejemanje drugačnosti. »Če se spomnim časa svojega izobraževanja, ni bilo nič nenavadnega, da so bili med nami študenti različnih narodnosti in ras, pa smo jih sprejeli kot enakopravne. Vprašanje je, kaj se je s tem odnosom zgodilo, predvsem po osamosvojitvi, ko je naša družba pozabila na prostor okoli sebe in se obrnila vase,« je bila kritična dr. Jelušič.

Ob tem je izpostavila pomen socializacije pri sprejemanju drugačnosti, ki se mora po njenih besedah pričeti že v najzgodnejših letih. »Smo starajoče se družba, in ljudi, ki prihajajo k nam, bomo potrebovali. Migracije se dogajajo zaradi različnih vzrokov, zato je potrebno pripraviti tudi različne strategije, kako se z njimi soočiti. Nenazadnje je Evropa prostor, kjer so nastale in se utemeljile človekove pravice, sedaj pa vidimo, da je o njih najmanj govora, veliko pa se razpravlja o migrantih,« je dodala.

Opomnila je tudi na medijsko poročanje o ravnanjih migrantov, po njeni oceni se velikokrat sliši o slabih dejanjih, manj pa o pozitivnih zgodbah in dobrih praksah njihove integracije. »Begunce je treba naučiti naše kulture, ob tem pa je treba spoštovati tudi prostor, iz katerega so prišli,« je bila jasna ob dr. Jelušič.

Poslanec Državnega zbora in predsednik Odbora za zunanjo politiko Predrag Baković je v razpravi opozoril na manko integracije romskega prebivalstva na območju jugovzhodne Slovenije. »Padli smo na izpitu integracije, tako sistemske kot osebne. To sem imel moč videti tudi kot policist, ki je deloval v dveh sistemih, v nekdanji Jugoslaviji ter samostojni Sloveniji. Žal oba sistema nista poskrbela, da bi da ustrezne integracije Romov, živečih v jugovzhodni Sloveniji, tudi dejansko prišlo,« je opozoril poslanec. Po njegovih besedah je moč spremembe uveljaviti tudi preko zakonodaje, »je pa treba problem poznati, preden se lotiš njegovega reševanja.«

Z vidika sprejemanja različnosti je Baković izpostavil tudi svojo osebno izkušnjo. Kot je dejal, nikoli ni imel težav ali bil nesprejet, četudi je bil rojen na Hrvaškem, njegov oče pa prihaja iz Srbije. »Moje integracija, če tako rečem, je bila uspešna prav zaradi vzgoje, kot veteran vojne za Slovenijo tudi nikoli nisem čutil nesprejetosti ali nekih težav, kljub mojemu poreklu. Vsi smo si tedaj prizadevali in skupaj delovali v dobro Slovenije,« je še poudaril Predrag Baković.