Narejen prvi pomemben korak na Odboru DZ

živali so čuteča živa bitja

Odbor za pravosodje je danes obravnaval spremembo Stvarnopravnega zakonika, ki jo je v sled pobud poslanke Socialnih demokratov mag. Meire Hot in v veliki podpori pravosodne ministrice Andreje Katič pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Predlogu ministrstva žal v polnosti ni sledila vlada, ko je ta podprla dikcijo živali kot živih, ne pa tudi čutečih bitij. Socialni demokrati so zato skupaj s sopodpisanimi strankami LMŠ, Levica DeSUS in SAB k predlogu vložili dopolnilo, ki je vladno pojmovanje živali kot živih bitij po današnji potrditvi na odboru spremenilo v določbo »živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni kot čuteča živa bitja.«

Poslanka SD Meira Hot je v prid sprejema takšnega določila na seji odbora izpostavila pravne ureditve drugih evropskih držav v zvezi s tem vprašanjem in poudarila, da že Lizbonska pogodba živali prepoznava kot čuteča bitja, Evropska komisija pa njihovo dobro počutje vidi kot eno temeljnih vrednot EU – 13. člen Pogodbe o delovanju EU pa države članice zavezuje, da te skrbijo za dobrobit živali.

Po prepričanju Socialni demokratov je namreč živalim treba podeliti poseben pravni položaj na način, da so živali zmožna čustvovanja in trpljenja. To jim bo po mnenju SD zagotovilo primerno pravno varstvo v korist varovanja njihovega dostojanstva in dobrobiti. Čustvenemu in zavestnemu doživljanju živali ne nazadnje pritrjujejo tudi znanstvene raziskave, prav tako se je sodna praksa že večkrat izrekla, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, Ustavno sodišče pa je poudarilo pomen položaja človeka do zagotavljanja dobrobiti živali.

S priznanjem živali kot čutečih živih bitij lahko storimo prvi korak za to, da živalim zagotovimo poseben status, ki bi ga morale imeti v naši družbi. Vsi, ki imamo živali radi, vemo, da so izjemno čuteča. To, da se jih dojema kot stvari, je nevzdržno. Številni primeri mučenja in drugih zavržnih ravnanj z živalmi dokazujejo, da so ta bitja premnogo krat žrtve zlonamernih dejanj, zato jih moramo zaščititi. Naša naloga je aktivno delovati in vklopiti vse mehanizme, tako pravne kot nadzorstvene, da preprečimo tragična ravnanja, mučenje in slabo ravnanje z živalmi.

Meira Hot, poslanka Socialnih demokratov

Po oceni poslanke Hot gre pri spremembi Stvarnopravnega zakonika predvsem za zavedanje, da imajo živali sposobnost odzivanja na okolje, ki pa je pri živalskih vrstah različna glede na stopnjo razvoja. »To upošteva že veljavni pravni red, ki uporabo določb Zakona o zaščiti živali zamejuje z uporabo pojma živali le na (žive) vretenčarje,« je povedala in dodala, da posebnega pravnega varstva deležne živali, katerih čutečnost se razume v smislu čutenja bolečine.

»Socialni demokrati smo prepričani, da je sprememba Stvarnopravnega zakonika izjemno pomemben, ne pa tudi edini korak, potreben za uveljavitev ustrezne pravne zaščite ter polnega opolnomočenja družbe. Da bomo vsi skupaj in vsak posebej razumeli, da skrb, zaščita in varovanje dostojanstva ter dobrega počutja živali niso le izbira, temveč naša zaveza in zavest,« je v zaključku poudarila Meira Hot s pričakovanjem dokončne podpore zakonu, ki živali naslavlja kot čuteča živa bitja, tudi na plenarni seji Državnega zbora.

Čas je, da v Sloveniji naredimo korak naprej. Ključni razlog za takšno opredelitev je tudi v splošnem vrednostnem zavedanju, da živali ravno zaradi njihove sposobnosti čutiti in se odzivati na svet okoli njih, ni mogoče enačiti s položajem stvari kot telesnega objekta, ki ga človek obvladuje.

Andreja Katič, ministrica za pravosodje in podpredsednica Socialnih demokratov