1. dan
Vlada na nočni seji z maskami na obrazih razreši direktorico policije in načelnico generalštaba Slovenske vojske. Izvede kopico imenovanj, državna sekretarja postaneta Žan Mahnič in Franc Kangler.
2. dan
Vlada ustanovi krizni štab in nas popelje 30 let nazaj z Jelkom Kacinom.
3. dan
Ukinejo množična testiranja v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.
4. dan
Slovenija obstane. Javno življenje zamre. Vsi ostanemo doma. Medtem vlada izgubi tovornjak zaščitnih mask, minister za obrambo pa se zlaže, da smo jih plačali.
5. dan
Vladna večina zavrne dopolnila opozicije, da bi z interventnimi ukrepi samozaposlenim odpisali prispevke za socialno varnost zaradi poslabšanja finančnega položaja, pa tudi druge predloge v pomoč ljudem.
6. dan
Javnost izve, da so se vladni funkcionarji razporedili v najvišje možne plačne razrede, s čimer so v povprečju pridobili 400 evrov na mesec. Medtem si vladna večina izglasuje neomejeno prerazporejanje denarja v državnem proračunu. Minister za notranje zadeve sanja o vojski na ulicah, premier Janša pa v TV nagovoru narodu pozove patriote, da se pridružijo vojski pri zagotavljanju varnosti v državi.
7. dan
Državna sekretarka novinarjem zabrusi, da so “hijene”, kmalu za tem pa mediji izvedo za nov režim novinarskih konferenc brez vprašanj novinarjev. Neha delati aplikacija Erar, ki državljanom omogoča vpogled v transakcije z javnim denarjem.
In jutri?
NI DOVOLJ BITI PROTI.
DRUGAČE JE MOGOČE.
