Vsakodnevno lahko spremljamo poročila o daljših zastojih po vsej državi. Napovedi kažejo, da se osebni in tovorni promet po Sloveniji dviguje ter se bo dvigoval tudi v bodoče. Vstop Hrvaške v schengensko območje je prinesel nove prometne obremenitve na že tako obremenjeno omrežje cest pri nas. To je izpostavil tudi predsednik vlade.

»Ministri, ki tako ali drugače upravljajo s prometno politiko Republike Slovenije, so se zavezali k vzpostavitvi ustreznega sistema načrtovanja in izvajanja prometni politike, ki bo trajnostno naravnana, učinkovita in stroškovno racionalna. Uresničevanje te zaveze pa ni sorazmerno s krepitvijo zgoraj omenjenih težav, ki vsakodnevno pestijo mobilnost državljank in državljanov,« je uvodoma pojasnila Hot.

Izpostavila je, da je velik del težav pri uresničevanju zavez mogoče parcialnemu načrtovanju ter izvajanju prometne politike. Uspeh prometne politike je odvisen od usklajenosti znotraj sektorskih in medresorskih vizij ter presega sistem načrtovanja razvoja na področju prometa in prometne infrastrukture na podlagi omenjenih, delnih in parcialnih rešitev. Problematičen je tudi fokus na izgradnji infrastrukture brez spremljevalnega in sorazmernega razvoja storitev na infrastrukturi. »Že 30 let je ta razvoj odvisen od uspeha pozivov, da si ljudje kupijo osebna vozila in se na cilj vozijo z njimi. Ob napovedih rasti osebnega prometa pa lahko te pozive ocenimo kot preveč uspešne,« je dodala poslanka.

Na drugi strani pa najdemo pozive stroke, ki so bili navedeni in sprejeti z resolucijo o razvoju prometa. Slednji so ostali v celoti spregledani. Gre se za dokument, ki temelji na ugotovitvah analiz iz terena in ne zgolj ambicijah po normativnem urejanju. Normativno urejanje je sicer nujno potrebno in moramo stremeti naproti racionalizaciji našega odnosa do mobilnosti. Vendar so to dolgoročni projekti, ki najverjetneje presegajo tudi časovni okvir Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

»Postopki v zvezi z reševanjem težav v slovenskem prometu so bistveno preveč zakomplicirani in pogosto poenostavljeni ter temeljijo na uspehu blagih ukrepov. Primer poenostavljanja rešitev so denimo tudi napovedi, da bo 2. tir bistveno omilil gnečo na cesti. Te navedbe na žalost ne držijo, ker so tudi projekcije, ki so bile narejene ob izgradnji projekta, jasno nakazale, da bo cestni promet kljub temu naraščal,« je dejala Hot.

Vse bolj dolgotrajni zastoji na slovenskih cestah niso le posledica povečevanja prometa. Slovensko cestno omrežje je namreč postalo ogromno odprto gradbišče. Posameznih gradbišč je bistveno preveč glede na razpoložljivo opremo in delovno silo za izvajanje gradbenih del. Pomanjkanje delovne sile povzroča daljši čas gradnje. Daljši čas gradnje privede do vsakodnevnih zastojev. Vsakodnevni prometni zastoji pa znižujejo produktivnost vozačev, ki se na dnevni ravni vozijo v službo, povečujejo negativen učinek prometa na okolje ter predstavljajo tveganje varnosti v prometu.

Poslanka je izpostavila, da aktualni podatki nakazujejo, da je na slovenskih cestah kar 263 odprtih gradbišč. Posebej kritična situacija odprtih gradbišč pa je v Ljubljani, ki je prometno najbolj obremenjeno območje v Sloveniji. Poleg tovornega in primestnega prometa se na delo v Ljubljano na dnevni ravni prevaža približno 200.000 Slovenk in Slovencev. Za Ljubljano pa je poleg aktualnih del na cesti župan napovedal še dodatna dela, kar pomeni dodatne zastoje in spremljajoče posledice.

»Udeleženci v prometu se pogosto sprašujemo, zakaj gradbena dela potekajo zgolj v delu dneva, ko je prometna obremenjenost največja. Večkrat se izpostavljajo argumenti, da morajo naročniki zbirati najnižjo ceno ponudbe in posledično zastavljati najbolj ugodne pogoje, ter navedbe pomanjkanja delovne sile. Obe stališči pa pravzaprav poenostavljata realno stanje in ne držita,« je pojasnila Hot.

V zvezi z merilom izbora izvajalca del, ki zahteva najnižjo ceno, so sodbe evropskega sodišča iz leta 1999 na primeru iz Finske, ki se v podobnih primerih standardno navaja kot sodna praksa, kot relevantne okoliščine pri presoji najboljše ponudbe na javnem razpisu navajala tudi vpliv na okolje. Že samo na temelju tega lahko zaključimo, da je argument cene poenostavljen. Evropsko sodišče je namreč prejudiciralo, da je pri izboru mogoče upoštevat tudi krajši čas gradnje in ne le ceno. Ekonomsko racionalizacijo izvedbe gradbenih del zato ne predstavlja zgolj najnižja cena. Zagotovo pa tudi ni ekonomsko racionalno, da je prometna logistika v državi omejena, ker je zaprtih pol državnih cest.

Tudi navedbe o praznem bazenu gradbenih delavcev so delno resnične, vendar je zanj večinoma odgovorna visoka številka odprtih gradbišč. Zagotovo bo težje najti delavce, da učinkovito zaključujejo gradbena dela na cestah, če je odprtih bistveno preveč gradbišč sočasno.

Potencialni vpliv na izvedbo del ob vseh urah dneva je Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje čezmerno povzročanje hrupa pri ne-nujnih in intervetntno-vzdrževalnih posegih. »Razumljivo je, da je hrup izven omrežja avtocest in hitrih cest lahko moteč za ljudi. Ob standardu prisotnosti protihrupne infrastrukture na omrežju avtocest in hitrih cest pa to zagotovo ne sme in ne more biti faktor,« je poudarila poslanka. Pri pripravi razpisne dokumentacijo za izvedbo gradbenih del na cestah imajo naročniki vse možnosti, da v formuli za izbor upoštevajo krajšanje predvidenega časa izvedbe, da bi zadostili pogoji najugodnejše ponudbe, ki se nikakor ne sme interpretirati zgolj iz vidika finančnih sredstev. Naročnik lahko pod temi pogoji izračuna, koliko odstotkov višjo ponudbo je pripravljen sprejeti za toliko odstotkov krajši čas izgradnje.

Na podlagi navedenega so poslanci Socialnih demokratov na ministrico naslovili naslednji vprašanji:

• Kako boste ukrepali, da racionalizirate izvedbo cestnih del po slovenskih cestah, ki že povzročajo hude težave pri zagotavljanju prometne varnosti, zmanjševanju onesnaževanja v transportnem sektorju in izvajanju logistične dejavnosti slovenskega gospodarstva?
• Kako boste podprli naročnike, da pripravijo bolj smotrno formulo za izbor izvajalci gradbenih del na slovenskih cestah?

Na Vlado RS pa so naslovili sledeče vprašanje:

• Kako boste preprečili parcialno načrtovanje in izvajanje prometne politike in zagotovili boljšo koordinacijo medresorskih vizij?