Statut

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Socialni demokrati (v nadaljnjem besedilu: stranka) smo socialdemokratsko usmerjena politična stranka, ki si v okviru političnega sistema parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji prizadeva za gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen in naravi prijazen razvoj Slovenije. Socialne demokrate so kot Združeno listo socialnih demokratov na kongresu 29. maja 1993 ustanovile članice in člani SDP Slovenije, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije Slovenije, ter skupini iz Socialistične stranke Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Na 5. kongresu, 2. aprila 2005, je stranka spremenila ime iz Združena lista socialnih demokratov v Socialni demokrati.

Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov (s kratico PSE – PES) in Progresivne alianse (s kratico PA).

S svojim delovanjem stranka uveljavlja naslednja načela in cilje:

  • spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in varovanje njegovih pravic ter svoboščin;
  • varno, mirno, ekonomsko uspešno, pravično in solidarno družbo demokratičnega socializma;
  • socialno državo, socialno partnerstvo, soupravljanje in pravno varnost zaposlenih ter delavsko vzajemnost in solidarnost;
  • družbo, ki živi v ravnovesju z naravo in okoljem ter s tem zagotavlja trajnostni razvoj;
  • pravno državo s poudarjenimi zagotovili za varstvo pravic vseh vrst manjšin: narodnostnih, političnih, kulturnih, spolnih, verskih in drugih;
  • paritetno demokracijo, ki zavestno ustvarja pogoje za enake možnosti sodelovanja v politiki za oba spola;
  • regionalizem in razvoj lokalne samouprave za enakomernejši razvoj Slovenije;
  • uveljavljanje visokih etičnih meril delovanja posameznic oz. posameznikov v politiki;
  • povezovanje in sodelovanje s političnimi subjekti doma, v Evropi in po svetu v skladu z načeli razvite socialdemokracije.

2. člen

Svojo programsko socialdemokratsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture in z uporabo vseh demokratičnih sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti.

Družbeno vrednost in tehtnost svojih ciljev in politik stranka ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov, organov, forumov in organizacij stranke, v sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v demokratičnih procesih ter s sodelovanjem in povezovanjem s sindikati, nevladnimi organizacijami in civilno družbo.

3. člen

Ime stranke je »Socialni demokrati«. Kratica stranke je »SD«. Znak stranke je kratica stranke v beli barvi na rdečem polju.

V pravilniku, ki ga sprejme predsedstvo stranke, se opredelijo simboli in žig stranke, njihova oblika, ter način uporabe.

4. člen

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Levstikova 15.

5. člen

Stranko predstavlja predsednica ali predsednik, v času njegove odsotnosti pa podpredsednica ali podpredsednik, ki jo ali ga lahko pooblasti tudi za vodenje poslov.

Predsedstvo imenuje članico ali člana predsedstva stranke, ki zastopa stranko v pravnem prometu, vodi in je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke.

II. ČLANSTVO

6. člen

Članica ali član stranke lahko postane vsak, ki v skladu s pogoji, določenimi v zakonu da pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke, plača članarino in prejme člansko izkaznico. Register članstva se vodi na sedežu stranke.

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka ugotavlja občinska organizacija. Članica ali član stranke ne more biti članica ali član drugih političnih strank.

Predsedstvo stranke sprejme pravilnik o članski izkaznici.

7. člen

Članice in člani stranke so socialne demokratke in socialni demokrati. V stranko se združujejo z namenom organiziranega in demokratičnega delovanja s skupnimi cilji, ki jih opredeljuje ta statut in programski dokumenti stranke.

Članica ali član stranke ima pravico:

  • da oblikuje in uresničuje politiko stranke;
  • da deluje v stranki in njenih organih;
  • da voli in je voljena ali voljen v organe stranke;
  • da kandidira na strankinih listah za volitve;
  • da je obveščena ali obveščen o dejavnostih stranke in strankinih poslank in poslancev;
  • da na transparenten način daje pobude in predloge organom stranke, poslankam in poslancem, svetnicam in svetnikom v občinskih svetih in da od teh organov prejme odgovor na svoj predlog; ter se z mnenji in stališči opredeljuje do tistih vprašanj, ki niso izrecno opredeljena v programu stranke;
  • da ima možnost seznanitve s pobudami in predlogi drugih članov stranke;
  • da zagotavlja in uživa strankino solidarnost.

Članica ali član stranke ima dolžnost:

  • da s svojim ravnanjem uveljavlja temeljne strankine vrednote in s tem krepi njen ugled;
  • da se ravna po programu in statutu stranke in ju aktivno uresničuje;
  • da se vzdrži samovoljnega ravnanja v javnosti, ki je v nasprotju s politiko stranke zaradi česar škodi delovanju stranke oziroma njenemu ugledu;
  • da plačuje članarino.

Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke po predhodni obravnavi v območnih organizacijah.

8. člen

Vsi organi stranke, funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarji v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delujejo v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom.

Članica oz. član stranke, ki ga pristojni organi stranke evidentirajo oz. predlagajo za izvoljeno ali imenovano funkcijo v EU, državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, mora samoiniciativno ali na zahtevo pristojnega organa stranki dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti ali je kandidat v preteklosti s svojimi ravnanji kršil načela etičnega ravnanja ali načela integritete, zaradi česar ne bi bil primeren za opravljanje funkcije. Če to ni pripravljen storiti, ugotovi morebitno politično odgovornost takšne članice ali člana pristojni organ stranke.

Če se taka ravnanja ugotovijo po imenovanju oziroma izvolitvi na funkcijo, mora taka članica oziroma član stranke najprej sam/-a oceniti ali njena/njegova ravnanja terjajo uveljavitev politične odgovornosti in predlagati pristojnemu organu, da to ugotovi in uveljavi posledice. Če tega ni pripravljen/-a storiti, mora oceno morebitne politične odgovornosti in posledice, ki naj iz tega sledijo, samostojno oceniti in uveljaviti pristojni organ stranke. Tako ravnanje članice/člana se upošteva pri njegovem nadaljnjem evidentiranju oziroma predlaganju za funkcije v organih EU, državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti.

9. člen

Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom ali z izključitvijo.

Članica ali član stranke, ki skladno s pravilnikom o članarini več kot leto ni plačal/-a članarine in te članske obveze ne izvrši tudi v roku 6 (šest) mesecev po pozivu predsedstva stranke, po predhodnem posvetovanju z občinsko organizacijo, izgubi pravico odločanja ter ne more kandidirati na funkcije v stranki.

Članico ali člana stranke se izključi iz stranke, če krši statut ali program stranke, če postane članica ali član druge stranke, če z aktivno udeležbo deluje v drugi stranki, če kandidira na drugi listi oz. kljub opozorilom pristojnih organov deluje proti politiki stranke. Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica ali član stranke oz. vsak organ stranke. O predlogu odloča nadzorni odbor. V svoji odločitvi lahko predlog za izključitev kot neutemeljen zavrne ali članico oz. člana izključi iz stranke. Pred odločitvijo mora opraviti razgovor s prizadetim članom/-ico in še na drug način ugotoviti dejansko stanje. Odločitev mora biti pisna in mora biti vročena članici oz. članu, ki se ga predlaga za izključitev in predlagatelju/-ici odločitve.

Zoper odločitev nadzornega odbora imata predlagatelj postopka in članica/član, zoper katero ali katerega je bil voden postopek, pravico do pritožbe, ki ne zadrži izvršitve. Pritožba se vloži v roku 30 dni pri nadzornem odboru, ki preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če so ti pogoji izpolnjeni (če niso, pritožbo zavrže s sklepom), mora pritožbo najpozneje v 30 dneh od njenega prejema poslati konferenci stranke, da odloči o pritožbi. Odločitev konference je dokončna in mora biti vročena predlagatelju/-ici in članici/članu, zoper katero/katerega je bil voden postopek.

Predsedstvo stranke sprejme pravilnik s katerim podrobneje opredeli postopke izključitve članice oz. člana stranke.

10. člen

Stranka podeljuje priznanja. Priznanja, njihovo podeljevanje in pravice prejemnic oz. prejemnikov ureja pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

11. člen

Posameznice oz. posamezniki, ki ne vstopijo v stranko, želijo pa s svojim znanjem in aktivnostjo prispevati k krepitvi socialdemokratskih vrednot, lahko v skladu s statutom delujejo kot simpatizerke oz. simpatizerji. Stranka o simpatizerkah in simpatizerjih vodi evidenco.

III. ORGANIZIRANOST STRANKE

12. člen

Stranka je organizirana na občinski, območni in državni ravni.

13. člen

Na ravni občine so, kot temeljna oblika delovanja, organizirane občinske organizacije stranke, ne glede na število članic in članov. Predstavnice oz. predstavniki občinskih organizacij sodelujejo v vseh organih in delegacijah območnih organizacij stranke.

Občinske organizacije lahko kot oblike združevanja članic in članov ustanovijo krajevne, vaške ali četrtne odbore.

14. člen

Občinske organizacije oblikujejo politiko stranke v občini, usmerja delovanje stranke v občinskem svetu in v drugih organih občine.

15. člen

Organi občinske organizacije stranke so praviloma:

  • zbor članstva občinske organizacije oz. v primeru, če šteje občinska organizacija več kot 200 članic oz. članov, lahko tudi konferenca občinske organizacije
  • predsedstvo občinske organizacije
  • predsednica ali predsednik občinske organizacije
  • podpredsednica ali podpredsednik občinske organizacije
  • tajnica ali tajnik občinske organizacije

Občinska organizacija sprejme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti in delovanje občinske organizacije. Predsednica oz. predsednik občinske organizacije je v petnajstih dneh po konferenci oz. zboru članstva dolžan/-na na sedež stranke poslati zapisnik in sklep o organiziranosti. Sklep o organiziranosti občinske organizacije stopi v veljavo z dnem prejema soglasja predsedstva stranke, ki ga ob izpolnjevanju pogojev sprejme na prvi naslednji seji.

15. a člen

Zbor članstva oziroma konferenca občinske organizacije:

  • sprejema sklep o organiziranosti občinske organizacije;
  • sprejema program občinske organizacije;
  • obravnava poročilo o delu organov občinske organizacije;
  • voli organe občinske organizacije.

Zbor članstva oziroma konferenca občinske organizacije sprejme poslovnik o svojem delu.

15. b člen

Predsedstvo občinske organizacije:

  • neposredno uresničuje sklepe zbora članstva oziroma konference občinske organizacije;
  • sprejema in uresničuje program dela, ki ga sprejme na začetku vsakega leta za posamezno časovno obdobje, ter posebne naloge;
  • na podlagi programa dela pripravi plan odhodkov občinske organizacije, za tista sredstva s katerimi sami razpolagajo;
  • vodi kadrovsko politiko v občini;
  • usmerja delovanje svetniške skupine, izvoljene v občinski svet na listi SD;
  • opravlja druge naloge, ki izhajajo iz Statuta in drugih aktov SD, programa ter usmeritev in sklepov organov stranke.

15. c člen

Predsednik/-ca občinske organizacije:

  • predstavlja občinsko organizacijo in jo vodi, o čemer redno poroča predsedstvu občinske organizacije;
  • sklicuje predsedstvo občinske organizacije;
  • na podlagi sklepa predsedstva občinske organizacije skliče zbor članstva oziroma konferenco občinske organizacije;
  • sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva občinske organizacije;
  • posreduje zahtevke za uporabo sredstev s katerimi razpolaga občinska organizacija;
  • odgovarja za organiziranje in usklajeno delovanje občinske organizacije ter delovanje krajevnih, vaških in četrtnih odborov, če so ustanovljeni;
  • za svoje delo je odgovoren/-na predsedstvu občinske organizacije in zboru članstva oziroma konferenci občinske organizacije.

15. č člen

Tajnik/-ca občinske organizacije:

  • odgovarja za organiziranje in usklajeno delovanje občinske organizacije in sodeluje s tajniki/-cami krajevnih, vaških in četrtnih odborov v občinski organizaciji, če so ustanovljeni;
  • vodi kadrovske postopke, ki izhajajo iz sklepov predsedstva občinske organizacije in zbora članstva oziroma konference občinske organizacije;
  • skrbi za uresničevanje sklepov predsedstva občinske organizacije;
  • skrbi za evidenco članstva;
  • opravlja druge zadolžitve in naloge, ki mu/ji jih naloži predsedstvo občinske organizacije.

15. d člen

Krajevni, vaški in četrtni odbor:

  • organizira in vodi delovanje SD na svojem območju;
  • uresničuje program dela občinske organizacije, ki se nanaša na območje krajevnega, vaškega ali četrtnega odbora in lasten program dela;
  • daje mnenje h kadrovski zasedbi organov občinske organizacije iz območja krajevnega, vaškega ali četrtnega odbora;
  • usklajuje in vodi delo svetnikov/-ic sveta krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so bili izvoljeni v krajevni, vaški ali četrtni svet na listi SD;
  • sklicuje zbore članstva v krajevnem, vaškem ali četrtnem odboru, če gre za vprašanja, ki so pomembna za to območje ali za tamkajšnje aktivnosti članov/-ic;
  • opravlja druge naloge po sklepu predsedstva občinske organizacije.

Predsedstvo občinske organizacije sprejme sklep o organiziranosti krajevnih, vaških ali četrtnih odborov.

16. člen

Občinske organizacije se obvezno združujejo v območne organizacije. Občinske organizacije medsebojno sodelujejo in si nudijo pomoč. Občinske organizacije o svojem delu obveščajo svojo območno organizacijo. Sklep o območju delovanja območnih organizacij stranke sprejme predsedstvo stranke, po predhodnem mnenju občinskih organizacij.

17. člen

Območna organizacija stranke je tista oblika organiziranosti, v kateri članice in člani uresničujejo vse pravice in obveznosti. Območna organizacija stranke koordinira delo in finančno poslovanje ter spremlja ažurnost evidence članstva občinskih organizacij.

Območne organizacije se za izvajanje skupnih interesov lahko povezujejo. Območne organizacije se medsebojno sodelujejo in si nudijo pomoč.

18. člen

Organi območne organizacije stranke so:

  • konferenca območne organizacije,
  • predsedstvo območne organizacije,
  • predsednica ali predsednik območne organizacije,
  • podpredsednica ali podpredsednik območne organizacije,
  • tajnica ali tajnik območne organizacije,
  • nadzorni odbor območne organizacije.

Območna organizacija sprejme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti in delovanje območne organizacije. Predsednica oz. predsednik območne organizacije je v petnajstih dneh po konferenci dolžan/-na na sedež stranke poslati zapisnik in aktualen sklep o organiziranosti. Sklep o organiziranosti območne organizacije stopi v veljavo z dnem prejema soglasja predsedstva stranke.

18.a člen

Konferenca območne organizacije:

  • sprejema sklep o organiziranosti območne organizacije;
  • sprejme sklep o organiziranosti članov na svojem območju, kjer ni pogojev za ustanovitev občinske organizacije;
  • sprejema program območne organizacije;
  • obravnava poročilo o delu predsednika/-ce območne organizacije, tajnika/-ce območne organizacije, predsedstva območne organizacije in nadzornega odbora območne organizacije;
  • voli predsednika/-co območne organizacije, podpredsednika/-co ali podpredsednika in podpredsednico območne organizacije, tajnika/-co območne organizacije in člane/-ice predsedstva območne organizacije.

Konferenca območne organizacije sprejme poslovnik o svojem delu.

18. b člen

Predsedstvo območne organizacije:

  • koordinira dela občinskih organizacij, delujočih na njenem področju;
  • uresničuje program dela, ki ga sprejme konferenca območne organizacije;
  • sprejema finančni načrt območne organizacije;
  • imenuje delegate/-ke območne organizacije za kongres stranke, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost občinskih organizacij glede na število članstva;
  • v skladu s 30. členom Statuta imenuje dodatne predstavnike/-ce območnih organizacij v konferenco stranke;
  • imenuje odgovornega/-o za stike z javnostmi;
  • opravlja druge naloge, ki izhajajo iz Statuta in drugih aktov SD, programa ter usmeritev in sklepov organov stranke.

18. c člen

Predsednik/-ca območne organizacije:

  • predstavlja območno organizacijo in jo vodi, o čemer redno poroča predsedstvu območne organizacije;
  • sklicuje predsedstvo območne organizacije;
  • na podlagi sklepa predsedstva območne organizacije skliče konferenco območne organizacije;
  • sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v območni organizaciji;
  • sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva območne organizacije;
  • koordinira delo predsednikov/-ic občinskih organizacij;
  • za svoje delo je odgovoren/-na predsedstvu območne organizacije in konferenci območne organizacije.

18. č člen

Tajnik/-ca območne organizacije:

  • odgovarja za organiziranje in usklajeno delovanje občinskih organizacij v območni organizaciji in sodeluje s tajniki/-cami občinskih organizacij;
  • organizira in vodi tehnična opravila finančno-materialnega poslovanja območne organizacije;
  • vodi kadrovske postopke, ki izhajajo iz sklepov predsedstva območne organizacije in konference območne organizacije;
  • skrbi za evidenco članstva;
  • opravlja druge zadolžitve in naloge, ki mu/ji jih naloži predsednik/-ca ali predsedstvo območne organizacije.

18. d člen

Nadzorni odbor:

  • nadzoruje finančno in materialno poslovanje območne organizacije;
  • tolmači sklep o organiziranosti ter ugotavlja skladnost ravnanj in odločitev območne organizacije;
  • odloča o pritožbah na sprejete sklepe in odločitve, ki jih sprejemajo organi območne organizacije.

19. člen

Za pripravo in izvedbo volitev na lokalni, državni in ravni EU predsedstvo stranke določi volilno organiziranost stranke in imenuje volilni štab.

Predsedstvo določi volilno organiziranost stranke in vlogo organov stranke na občinski, območni in državni ravni glede na specifiko volitev, pri čemer naj volilna organiziranost čim bolj ustreza območjem območnih organov stranke.

20. člen

Za krepitev dela stranke, oblikovanja skupnih interesov in poglobljenih aktivnosti ob posameznih družbenih in političnih vprašanjih predsedstvo stranke ustanavlja forume, v katerih poleg članic in članov, delujejo tudi simpatizerke in simpatizerji.

V stranki so organizirane mladinska in ženska organizacija, delavska zveza, organizacija starejših, organizacija, ki se ukvarja z okoljskimi vprašanji in drugi forumi, ki izpolnjujejo pogoje predsedstva. Slednje s sklepom določi področje in organizacijo delovanja foruma.

21. člen

Mlade članice in člani stranke ter mlade simpatizerke in simpatizerji oblikujejo Mladi forum, ki deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smeta biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Mladi forum lahko v pravnem prometu nastopa za svoj račun.

Mladi forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

22. člen

Zaradi zagotavljanja enakih možnosti in ustvarjanje pogojev za enakost spolov deluje v stranki Ženski forum. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Ženskega foruma s področja njegovega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke.

Ženski forum deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Ženski forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

23. člen

Zaradi posebnih interesov v udejanjanju političnih ciljev stranke pri zagotavljanju socialnega partnerstva, pravne in socialne varnosti zaposlenih, soupravljanja, sistema kolektivnega dogovarjanja in sodelovanja stranke z organizacijami delavcev deluje v stranki Delavska zveza. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Delavske zveze s področja njenega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke.

Delavska zveza deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Delavska zveza ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

24. člen

Za krepitev medsebojnega sodelovanja in oblikovanja skupnih interesov ter rešitev pri pomembnih družbenih in političnih vprašanjih lahko stranka na predlog predsedstva sodeluje tudi s partnerskimi in sorodnimi organizacijami. V ta namen stranka in organizacija skleneta sporazum, v katerem podrobneje določita obliko in način sodelovanja.

ORGANI STRANKE

25. člen

V organe stranke volijo, so izvoljeni ali imenovani samo članice in člani stranke.

Organi stranke so:

  • kongres,
  • konferenca,
  • volilna konvencija
  • predsedstvo,
  • nadzorni odbor,
  • predsednica ali predsednik stranke,
  • glavna tajnica ali glavni tajnik stranke,
  • dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke.

KONGRES

26. člen

Kongres je najvišji organ stranke.

Kongres:

  • sprejema program in statut stranke,
  • obravnava poročilo o delu stranke med dvema volilnima sejama,
  • oblikuje temelje političnega delovanja stranke,
  • voli članice in člane predsedstva stranke,
  • voli predsednico ali predsednika in glavno tajnico ali glavnega tajnika stranke,
  • voli predsednico ali predsednika ter članice in člane nadzornega odbora stranke,
  • voli dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke.

Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.

27. člen

Kongres se praviloma sestane vsako četrto leto. Vsaka štiri leta oziroma v roku šestih mesecev po volitvah v Državni zbor se opravijo volitve organov stranke.

Izven roka iz prejšnjega odstavka predsedstvo skliče kongres na lastno pobudo, zahtevo konference ali predlog nadzornega odbora.

Sklicatelj in pobudniki sklica kongresa morajo najmanj 20 dni pred dnevom kongresa poslati v organizacijsko mrežo stranke gradivo za posamezne točke dnevnega reda kongresa.

28. člen

Kongres sestavljajo:

  • delegatke in delegati območnih organizacij stranke, ki tvorijo najmanj 3/4 vseh delegatk in delegatov kongresa. Predsedstvo stranke določi razrez števila teh delegatk in delegatov po načelu enakega števila delegatk in delegatov na enako število članic in članov stranke,
  • članice in člani predsedstva stranke,
  • poslanke in poslanci stranke,
  • članice in člani nadzornega odbora,
  • po pet delegatk ali delegatov vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta ter na vsakih nadaljnjih 100 članic in članov nad 100 še po eno delegatko ali delegata, vendar največ 15.

29. člen

Vsaka članica in član, organizacije in organi stranke lahko evidentirajo kandidatke in kandidate za članice in člane organov in individualne organe stranke.

O evidentiranih kandidatkah in kandidatih za individualne organe stranke razpravljajo organizacije in organi stranke.

Na podlagi evidentiranih kandidatk in kandidatov predsedstvo določi kandidatno listo za članice in člane organov ter za individualne organe stranke. Organizacije in organi stranke ter članice in člani stranke, katerih evidentirane kandidatke ali kandidati niso uvrščeni na kandidatne liste, lahko zahtevajo, da o njihovem predlogu odloči kongres. Z ostalimi predlogi je možno na kongresu kandidatno listo razširiti s pisno podporo najmanj 1/3 navzočih delegatk in delegatov kongresa ob pisnem soglasju kandidatk ali kandidatov.

KONFERENCA

30. člen

Konferenca je najvišji organ stranke med kongresoma.

Konferenca:

  • izmed sebe izvoli predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika konference,
  • obravnava in sprejema oceno dela predsedstva, predsednice ali predsednika in glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke,
  • ocenjuje izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke in daje politične smernice za delo stranke in njenih organov med kongresoma,
  • obravnava delovanje in daje usmeritve za delo poslanske skupine,
  • sprejema volilni program in usmeritve stranke za volitve v državni zbor, lokalne volitve in volitve v Evropski parlament,
  • odloča o koalicijskih povezovanjih stranke po predhodnem posvetovanju s članstvom stranke,
  • na predlog predsedstva odloča o drugih vprašanjih izvajanja politike in programa stranke med dvema kongresoma,
  • odloča o pritožbah zoper odločitve nadzornega odbora.

Pritožbe ne zadržijo odločitev nadzornega odbora in se naslovijo neposredno (razen pri izključitvi člana/članice stranke) na konferenco, pri čemer se glede rokov in postopanja s pritožbo, smiselno upošteva četrti odstavek 9. člena tega statuta.

V obdobju med dvema kongresoma in na podlagi politične ocene lahko konferenca predlaga in sklepa o zamenjavi članic in članov organov največ do 1/3 njihove sestave.

Konferenca ima stalno predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika, ki ju izvoli konferenca izmed članic oz. članov konference. Predsednica ali predsednik med dvema sejama konference skrbi za uresničevanje njenih ocen, usmeritev, smernic in sklepov.

Podpredsednica ali podpredsednik nadomešča predsednico ali predsednika v njegovi odsotnosti, po posebnem pooblastilu pa lahko opravlja tudi posamezne njene oz. njegove naloge.

Konferenco sestavljajo:

  • članice in člani predsedstva,
  • poslanke in poslanci stranke,
  • predsednice ali predsedniki območnih organizacij,
  • ob predsednici ali predsedniku imajo območne organizacije z nad 300 članic oz. članov dodatno predstavnico oz. predstavnika v konferenci na vsakih nadaljnjih 100 članic oz. članov,
  • tri delegatke ali delegate vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta.

Na sejo konference so redno vabljeni predsednica ali predsednik ter članice ali člani nadzornega odbora stranke.

Konferenca se sestaja po potrebi, praviloma vsaj enkrat v treh mesecih, najmanj pa v roku enega leta od kongresa oz. zadnje seje konference. Sklep o sklicu konference in o predlogu njenega dnevnega reda na predlog predsednice ali predsednika konference sprejme predsedstvo stranke. Sklic konference lahko predlagajo tudi najmanj tri območne organizacije, organizacije oziroma forumi iz 20. člena tega statuta ter nadzorni odbor. Če predsedstvo stranke v 15 dneh od sprejema predloga ne odloči o sklicu konference, lahko konferenco skliče in ji določi dnevni red predsednica oziroma predsednik konference samostojno. Glede na vsebino dnevnega reda lahko predsednik oziroma predsednica konference vabi tudi druge člane in članice stranke.

Konferenca ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh delegatk in delegatov konference.

VOLILNA KONVENCIJA

30.a člen

Volilna konvencija se skliče za določitev kandidatur stranke na razpisanih volitvah.

Volilna konvencija na predlog predsedstva stranke določi kandidatke in kandidate ter kandidatne liste stranke za volitve v Državni zbor in za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.

Predsedstvo podrobneje določi sklic, način sestave in vodenje volilne konvencije s svojimi pravili.

PREDSEDSTVO

31. člen

Predsedstvo:

  • skrbi za uresničevanje sklepov in stališč kongresa,
  • odloča o kandidatkah in kandidatih stranke za državne funkcije,
  • vodi kadrovsko politiko,
  • medsebojno usklajuje delo poslanske skupine, članic in članov vlade, kolegija predsednice oz. predsednika stranke, organizacij oziroma forumov iz 20. člena tega statuta, svetov, volilnega štaba ter drugih organov in oblik delovanja stranke na državni, območni in občinski ravni,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
  • sprejema volilno organiziranost stranke in imenuje volilni štab,
  • ustanavlja oziroma imenuje strokovne svete, forume in druga stalna in občasna delovna telesa,
  • imenuje članico ali člana predsedstva stranke, zadolžena za mednarodne odnose,
  • imenuje delegatke oziroma delegate stranke za kongrese in druge oblike srečanj mednarodnih organizacij, katerih polnopravna članica je stranka,
  • sklicuje konferenco in kongres stranke,
  • na predlog nadzornega odbora ali glavne tajnice oz. glavnega tajnika skliče zbor članstva oz. konferenco občinskega organizacije in konferenco območne organizacije,
  • na soglasni predlog nadzornega odbora z dvotretjinsko večino članic in članov predsedstva razreši vodstvo občinske ali območne organizacije,
  • predsedstvo se sestaja praviloma enkrat na mesec.

Predsednica ali predsednik je dolžna ali dolžan sklicati sejo predsedstva na predlog nadzornega odbora, najmanj treh območnih organizacij, vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta ali najmanj 10 članic oziroma članov predsedstva. Predsedstvo sprejme poslovnik o delu.

32. člen

Predsedstvo šteje osem voljenih članic in osem voljenih članov. Poleg navedenih šteje predsedstvo še osem članic oziroma članov, po enega oziroma eno v vsaki volilni enoti, ki ga neposredno izvolijo članice in člani stranke kot predstavnico oziroma predstavnika volilne enote v predsedstvu stranke.

Članice in člani stranke lahko volijo ali so voljeni le v volilni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Podrobnejša pravila postopka izvolitve predstavnice oziroma predstavnika volilne enote določa pravilnik iz 60. člena tega statuta.

Po položaju so članice oziroma člani predsedstva izven navedenega števila še:

  • predsednica ali predsednik stranke,
  • vodja poslanske skupine,
  • vodja delegacije v Evropskem parlamentu,
  • dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke,
  • glavna tajnica ali glavni tajnik stranke,
  • predsednica ali predsednik konference stranke
  • predsednica ali predsednik vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta,
  • ministrice in ministri v času trajanja njihovega mandata.

Na seje predsedstva so redno vabljene vse poslanke in poslanci poslanske skupine SD in poslanci SD izvoljeni v Evropski parlament.

NADZORNI ODBOR

33. člen

Nadzorni odbor:

  • nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
  • tolmači statut in ocenjuje statutarnost ravnanj in odločitev,
  • ocenjuje skladnost aktov organizacij oziroma forumov iz 20. člena tega statuta s statutom stranke,
  • odloča o izključitvah iz stranke,
  • odloča o pritožbah na odločitve, ki jih sprejemajo organi stranke (razen konference in kongresa stranke),
  • soglasno predlaga predsedstvu stranke razrešitev vodstva občinske ali območne organizacije,
  • opravlja druge naloge in obveznosti, ki izhajajo iz tega statuta.

Pritožbe ne zadržijo odločitev nadzornega odbora in se v primeru izključitve naslovijo neposredno na nadzorni odbor, v drugih primerih pa neposredno na konferenco, pri čemer se glede rokov in postopanja s pritožbo, smiselno upošteva četrti odstavek 9. člena tega statuta.

Nadzorni odbor šteje skupaj s predsednico ali predsednikom 7 članic ali članov.

Nadzorni odbor sklicuje predsednica ali predsednik nadzornega odbora. Sklicati ga je dolžna oz. dolžan na zahtevo predsednice ali predsednika stranke, glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke, predsedstva stranke, območne organizacije, vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta ali treh članic in članov nadzornega odbora v največ tridesetih dneh po prejeti zahtevi.

PREDSEDNICA ALI PREDSEDNIK

34. člen

Predsednica ali predsednik:

  • predstavlja stranko in jo vodi, o čemer redno poroča predsedstvu,
  • sklicuje predsedstvo stranke,
  • na podlagi sklepa predsedstva skliče kongres,
  • sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v stranki,
  • sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva,
  • koordinira delo ministric in ministrov, državnih sekretark in sekretarjev ter drugih nosilcev javnih funkcij, ki jih predlaga stranka,
  • vodi delo članic in članov kolegija predsednika stranke.

Predsednica ali predsednik sklicuje kot stalno obliko dela kolegij predsednice ali predsednika, ki ga sestavljajo podpredsednici in podpredsednika, glavna tajnica ali glavni tajnik, predsednica ali predsednik konference, ministrice in ministri, vodja delegacije poslancev izvoljenih v Evropski parlament in vodja poslanske skupine SD.

Predsednica ali predsednik lahko glede na vprašanja, ki se obravnavajo, na kolegij povabi tudi druge člane stranke.

PODPREDSEDNICA IN PODPREDSEDNIK

35. člen

Stranka ima dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke.

GLAVNA TAJNICA ALI GLAVNI TAJNIK STRANKE

36. člen

Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke:

  • vodi in organizira delo službe stranke in skrbi za uresničevanje odločitev organov stranke, njeno poslovanje, organizacijo, komunikacijo in izvajanje drugih strokovno – političnih nalog v skladu z odločitvami organov stranke;
  • odgovarja za organiziranje strankine mreže in usklajeno delovanje občinskih in območnih organizacij stranke;
  • vodi kadrovske postopke, ki izhajajo iz sklepov predsedstva, konference in kongresa stranke;
  • pripravi sistemizacijo delovnih mest, sklepa delovna razmerja s funkcionarji in delavci stranke in odloča o vseh vprašanjih s področja delovnih razmerij;
  • vodi evidenco članstva in
  • opravlja druge zadolžitve, ki ji oziroma mu jih naloži predsedstvo.

Glavna tajnica ali glavni tajnik kot stalno obliko dela sklicuje kolegij glavnega tajnika. Glavna tajnica ali glavni tajnik spremlja uresničevanje določb statuta, zbira predloge za njegove spremembe in po potrebi o tem poroča predsedstvu stranke.

V. DELOVNA TELESA

37. člen

Za pripravo programskih ali strateških izhodišč, za strokovno poglobljeno spremljanje izvajanja programa stranke in za vprašanja iz vladne pristojnosti predsedstvo oblikuje svete. Sveti pripravljajo strokovne podlage za delo predsednice oz. predsednika stranke, predsedstva stranke in poslanske skupine.

Predsedstvo lahko na predlog predsednice oz. predsednika stranke imenuje svet članic in članov, ki so v preteklosti opravljali odgovorne funkcije v stranki.

38. člen

Predsedstvo s sklepom določi področje dela sveta, njegove pristojnosti, sestavo sveta in imenuje predsednika oziroma predsednico sveta.

Pri sestavi sveta predsedstvo upošteva položaj stranke v državnem zboru in vladi.

V pristojnostih sveta predsedstvo opredeli tudi razmerja med posameznim svetom in predsednikom stranke, poslansko skupino ter ministricami in ministri.

39. člen

Črtano.

40. člen

Za učinkovito delovanje stranke, njeno organiziranost, izvajanje kadrovske politike, izobraževanja in informiranja predsedstvo stranke ustanavlja komisije. S sklepom ali s pravilnikom opredeli pristojnost in delokrog komisije.

VI. RAZMERJA MED POSLANSKO SKUPINO IN STRANKO

41. člen

Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čim bolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.

42. člen

Predsedstvo stranke da soglasje k predlogu poslanske skupine za kandidatko ali kandidata za vodjo in tajnico ali tajnika poslanske skupine, ki ju izvolijo poslanke in poslanci v poslanski skupini.

43. člen

Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi predsedstvo.

44. člen

Kandidatka za poslanko ali kandidat za poslanca se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da v času trajanja poslanskega mandata ne bo izstopila ali izstopil iz stranke ter prestopila ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina ugotovi, da je poslanki ali poslancu z dnem izstopa iz poslanske skupine prenehalo članstvo v poslanski skupini.

Dogovor o razmerju med poslanko ali poslancem in stranko podpišejo kandidatke in kandidati na listi stranke preden stranka pordi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke ali poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke ali poslanca, posebej tudi v primeru prestopa poslanke ali poslanca v drugo stranko ali prenehanja članstva poslanke ali poslanca v poslanski skupini. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke ali poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

V primeru izstopa iz poslanske skupine poslancu ali poslanki prenehajo funkcije v organih stranke.

45. člen

Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni volivkam in volivcem, za spoštovanje in izvajanje dogovora iz prejšnjega člena pa organom stranke in poslanski skupini.

46. člen

Poslanska skupina o svojem delu redno obvešča organe stranke. Stranka lahko po potrebi zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke ali poslanca.

47. člen

Poslanska skupina in posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organizacijami in organi stranke.

48. člen

Predsedstvo, drugi organi in organizacije stranke ter organizacije oziroma forumi iz 20. člena tega statuta so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka ali poslanec, več poslank ali poslancev ali poslanska skupina kot celota in do njih zavzeti stališče. Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora ali njegovih delovnih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.

49. člen

Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Poslanska skupina je dolžna obravnavati sklepe, predloge in pobude organov in organizacij stranke ter organizacij oziroma forumov iz 20. člena tega statuta, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.

50. člen

Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov državne, območne in občinske organizacije stranke.

Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.

51. člen

Poslanke in poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa predsedstvo na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka ali kandidat pred volitvami.

Določbe tega člena veljajo tudi za predsednico vlade ali predsednika vlade, ministrice in ministre, državne sekretarke in sekretarje in druge javne funkcije, za katere tako sklene stranka.

52. člen

Določbe statuta, ki se nanašajo na razmerja med poslansko skupino in stranko, se smiselno uporablja za delovanje svetnic in svetnikov v občinskih svetih.

VII. ČLANICE IN ČLANI VLADE

53. člen

Na predlog stranke se je ministrica ali minister dolžna ali dolžan aktivno vključiti v delo organov in delovnih teles stranke ter v oblike dela njene poslanske skupine.

Ministrice in ministri so dolžni konferenci ali predsedstvu stranke na njegovo zahtevo poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v okviru njenih organov, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze ter delovnih teles.

54. člen

Ministrica ali minister se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke in prestopila ali pristopil k drugi stranki.

Ministrica ali minister je pri svojem delu dolžna ali dolžan upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Razmerja med ministricami in ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke in kandidati podpišejo preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice ali ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice ali ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.

55. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za druge javne funkcije na lokalni in državni ravni.

VIII. ODLOČANJE

56. člen

Organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic oz. članov in je za sklep glasovalo več kot polovica navzočih, razen za glasovanje o koalicijski pogodbi ali dogovoru, spremembah programa in statuta. Za sprejem teh odločitev je potrebna večina vseh članic oz. članov organa.

Vsak član organa stranke lahko zahteva, da mora o vprašanju, ki je na dnevnem redu, pristojni organ odločati. Če predsednica ali predsednik organa meni, da vprašanje še ni zrelo za odločitev, lahko vprašanja ne da na glasovanje.  Mora pa to storiti najkasneje na naslednji seji.

57. člen

Delovanje stranke je javno.

58. člen

Na predlog, sprejet o posameznem vprašanju v občinski organizaciji, območni organizaciji, organizaciji oziroma forumu iz 20. člena tega statuta, je pristojni organ stranke dolžan sprožiti razpravo.

Članice in člani stranke ali forumov oz. zveze, ki pri odločanju o posameznih vprašanjih ostajajo v manjšini, lahko zahtevajo o teh vprašanjih ponovno razpravo in odločanje.

Pristojni organ stranke je obvezen organizirati ponovno razpravo in odločanje, če pobudnica ali pobudnik za to poda nove vsebinske argumente in za svoj predlog pridobi dve tretjini članic in članov organizacije oziroma forumov iz 20. člena tega statuta ali če predlog za ponovno razpravo in odločanje podpre nadzorni odbor. Kadar gre za različna mnenja o uresničevanju vsebine programa in bistvenih kongresnih usmeritev stranke, mora na predlog predsednice ali predsednika konference stranke predsedstvo stranke odločati o tem, ali naj o spornem vprašanju odloča konferenca.

59. člen

Stranka ima lastne oblike in načine informiranja.

Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja opredeli predsedstvo stranke s posebnim aktom.

IX. VOLITVE IN MANDATI

60. člen

Volitve so praviloma tajne, imenovanja pa opravijo pristojni organi z javnim glasovanjem.

Kandidatne liste za kolektivne organe stranke na vseh ravneh morajo zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola, razen če to onemogoča struktura članstva.

Članice in člani organov, individualni organi stranke ter nosilke in nosilci drugih funkcij v stranki se volijo po opravljenem postopku evidentiranja in kandidiranja.

Postopke in merila za predlaganje in volitve članic in članov organov, individualnih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij določa pravilnik, ki ga po opravljeni razpravi med članstvom sprejme predsedstvo.

61. člen

Organe občinskih organizacij volijo vse članice in člani občinskih organizacij na zboru članstva.

Konferenco občinske organizacije volijo vse članice in člani stranke na zborih članstva po krajevnih ali četrtnih odborih.

Konferenco območne organizacije sestavljajo delegatke in delegati, ki jih izvolijo članice in člani posameznih občinskih organizacij glede na število članstva.

Konferenca območne organizacije voli ostale organe območne organizacije.

62. člen

Kandidatke in kandidati stranke za volitve v Državni zbor in Evropski parlament so lahko le članice oz. člani.

Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola.

63. člen

Mandat članic in članov organov in individualnih organov v stranki traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Po vsakokratnih parlamentarnih volitvah članice in člani organov ter individualni organi v stranki ponudijo v preverjanje svoj mandat.

X. PRENEHANJE FUNKCIJ

64. člen

Organ stranke, članice in člani kolektivnih organov ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti.

Če pristojni organ ugotovi, da posameznica ali posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.

V primeru odstopa, izključitve ali razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje predsedstvo stranke vršilko ali vršilca dolžnosti do naslednjega kongresa stranke.

V primeru odstopa, izključitve ali razrešitve nosilke ali nosilca funkcije občinske/območne organizacije stranke imenuje predsedstvo občinske/območne organizacije stranke za čas do izvolitve nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti do naslednjega volilnega zbora članstva oz. konference.

65. člen

Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Za razrešitev veljajo isti postopki kot za izvolitev.

Glasovanje o zaupnici se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.

66. člen

V primeru prenehanja funkcije se začne postopek za nadomestne volitve, ki se izvedejo po postopku za redne volitve.

XI. GOSPODARJENJE V STRANKI

67. člen

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino in iz drugih z zakonom določenih virov.

68. člen

Gospodarjenje stranke podrobneje ureja pravilnik o finančnem poslovanju stranke, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja predsedstvo po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, in sredstvi iz občinskih proračunov na podlagi dobljenih rezultatov na lokalnih volitvah, gospodarijo praviloma območne organizacije s svojimi sredstvi avtonomno.

XII. PRENEHANJE, ZDRUŽITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

69. člen

O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z večino glasov vseh delegatk in delegatov kongresa. Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko da konferenca, najmanj 10 % članic in članov stranke ali najmanj 1/4 območnih organizacij stranke. Predlog mora biti najmanj 1 mesec dni v razpravi med članstvom stranke.

70. člen

Predlog o prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko-pravna razmerja predsedstvo stranke.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

71. člen

Stranka je pravni naslednik SDP Slovenije in njenih predhodnic, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije.

72. člen

S sprejemom tega statuta prenehajo veljati tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s tem statutom.

73. člen

Statut stranke ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema kongres. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme predsedstvo in jih potrdi prvi naslednji kongres.

74. člen

Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres. Predsedstvo stranke mora akte, predvidene v tem statutu, sprejeti oz. spremeniti najkasneje v roku šest mesecev po sprejemu statuta.

Določbe statuta, ki se nanašajo na novo obliko organiziranosti, se začnejo uporabljati z 31. 12. 2014. Določbe, ki se nanašajo na sestavo organov in interesnih združenj stranke, se začnejo uporabljati z naslednjim kongresom.

Statut stranke prejmejo vse članice in člani stranke.

Ljubljana, 9. november 2019