Socialni demokrati (v nadaljnjem besedilu: stranka) smo socialdemokratsko usmerjena politična stranka, ki si v okviru političnega sistema parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji prizadeva za gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen in naravi prijazen razvoj Slovenije. Socialne demokrate so kot Združeno listo socialnih demokratov na kongresu 29. maja 1993 ustanovile članice in člani SDP Slovenije, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije Slovenije, ter skupini iz Socialistične stranke Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Na 5. kongresu, 2. aprila 2005, je stranka spremenila ime iz Združena lista socialnih demokratov v Socialni demokrati.
Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov (s kratico PSE – PES) in Progresivne alianse (s kratico PA).
S svojim delovanjem stranka uveljavlja naslednja načela in cilje:
Svojo programsko socialdemokratsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture in z uporabo vseh demokratičnih sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti.
Družbeno vrednost in tehtnost svojih ciljev in politik stranka ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov, organov, forumov in organizacij stranke, v sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v demokratičnih procesih ter s sodelovanjem in povezovanjem s sindikati, nevladnimi organizacijami in civilno družbo.
Ime stranke je »Socialni demokrati«. Kratica stranke je »SD«.
Znak stranke je kratica stranke v beli barvi na rdečem polju. Na desni strani je ob znaku z velikimi tiskanimi črkami napisano ime Socialni demokrati.
V pravilniku, ki ga sprejme predsedstvo stranke, se opredelijo simboli in žig stranke, njihova oblika, ter način uporabe.
Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Levstikova 15.
Stranko predstavlja predsednica ali predsednik, v času njegove odsotnosti pa podpredsednica ali podpredsednik, ki jo ali ga lahko pooblasti tudi za vodenje poslov.
Predsedstvo imenuje članico ali člana predsedstva stranke, ki zastopa stranko v pravnem prometu, vodi in je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke.
Članica ali član stranke lahko postane vsak, ki v skladu s pogoji, določenimi v zakonu da pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke, plača članarino in prejme člansko izkaznico. Register članstva se vodi na sedežu stranke.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka ugotavlja občinska organizacija. Članica ali član stranke ne more biti članica ali član drugih političnih strank.
Predsedstvo stranke sprejme pravilnik o članski izkaznici.
Članice in člani stranke so socialne demokratke in socialni demokrati. V stranko se združujejo z namenom organiziranega in demokratičnega delovanja s skupnimi cilji, ki jih opredeljuje ta statut in programski dokumenti stranke.
Članica ali član stranke ima pravico:
Članica ali član stranke ima dolžnost:
Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke po predhodni obravnavi v območnih organizacijah.
Vsi organi stranke, funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarji v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delujejo v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom.
Članica oz. član stranke, ki ga pristojni organi stranke evidentirajo oz. predlagajo za izvoljeno ali imenovano funkcijo v EU, državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, mora samoiniciativno ali na zahtevo pristojnega organa stranki dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti ali je kandidat v preteklosti s svojimi ravnanji kršil načela etičnega ravnanja ali načela integritete, zaradi česar ne bi bil primeren za opravljanje funkcije. Če to ni pripravljen storiti, ugotovi morebitno politično odgovornost takšne članice ali člana pristojni organ stranke.
Če se taka ravnanja ugotovijo po imenovanju oziroma izvolitvi na funkcijo, mora taka članica oziroma član stranke najprej sam/-a oceniti ali njena/njegova ravnanja terjajo uveljavitev politične odgovornosti in predlagati pristojnemu organu, da to ugotovi in uveljavi posledice. Če tega ni pripravljen/-a storiti, mora oceno morebitne politične odgovornosti in posledice, ki naj iz tega sledijo, samostojno oceniti in uveljaviti pristojni organ stranke. Tako ravnanje članice/člana se upošteva pri njegovem nadaljnjem evidentiranju oziroma predlaganju za funkcije v organih EU, državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom ali z izključitvijo.
Članica ali član stranke, ki skladno s pravilnikom o članarini več kot leto ni plačal/-a članarine in te članske obveze ne izvrši tudi v roku 6 (šest) mesecev po pozivu predsedstva stranke, po predhodnem posvetovanju z občinsko organizacijo, izgubi pravico odločanja ter ne more kandidirati na funkcije v stranki.
Članico ali člana stranke se izključi iz stranke, če krši statut ali program stranke, če postane članica ali član druge stranke, če z aktivno udeležbo deluje v drugi stranki, če kandidira na drugi listi oz. kljub opozorilom pristojnih organov deluje proti politiki stranke. Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica ali član stranke oz. vsak organ stranke. O predlogu odloča nadzorni odbor. V svoji odločitvi lahko predlog za izključitev kot neutemeljen zavrne ali članico oz. člana izključi iz stranke. Pred odločitvijo mora opraviti razgovor s prizadetim članom/-ico in še na drug način ugotoviti dejansko stanje. Odločitev mora biti pisna in mora biti vročena članici oz. članu, ki se ga predlaga za izključitev in predlagatelju/-ici odločitve.
Zoper odločitev nadzornega odbora imata predlagatelj postopka in članica/član, zoper katero ali katerega je bil voden postopek, pravico do pritožbe, ki ne zadrži izvršitve. Pritožba se vloži v roku 30 dni pri nadzornem odboru, ki preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če so ti pogoji izpolnjeni (če niso, pritožbo zavrže s sklepom), mora pritožbo najpozneje v 30 dneh od njenega prejema poslati konferenci stranke, da odloči o pritožbi. Odločitev konference je dokončna in mora biti vročena predlagatelju/-ici in članici/članu, zoper katero/katerega je bil voden postopek.
Predsedstvo stranke sprejme pravilnik s katerim podrobneje opredeli postopke izključitve članice oz. člana stranke.
Stranka podeljuje priznanja. Priznanja, njihovo podeljevanje in pravice prejemnic oz. prejemnikov ureja pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.
Posameznice oz. posamezniki, ki ne vstopijo v stranko, želijo pa s svojim znanjem in aktivnostjo prispevati k krepitvi socialdemokratskih vrednot, lahko v skladu s statutom delujejo kot simpatizerke oz. simpatizerji. Stranka o simpatizerkah in simpatizerjih vodi evidenco.
Stranka je organizirana na občinski, območni in državni ravni.
Na ravni občine so, kot temeljna oblika delovanja, organizirane občinske organizacije stranke, ne glede na število članic in članov. Predstavnice oz. predstavniki občinskih organizacij sodelujejo v vseh organih in delegacijah območnih organizacij stranke.
Občinske organizacije lahko kot oblike združevanja članic in članov ustanovijo krajevne, vaške ali četrtne odbore.
Občinske organizacije oblikujejo politiko stranke v občini, usmerjajo delovanje stranke v občinskem svetu in v drugih organih občine.
Organi občinske organizacije stranke so praviloma:
Občinska organizacija sprejme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti in delovanje občinske organizacije. Predsednica oz. predsednik občinske organizacije je v petnajstih dneh po konferenci oz. zboru članstva dolžan/-na na sedež stranke poslati zapisnik in sklep o organiziranosti. Sklep o organiziranosti občinske organizacije stopi v veljavo z dnem prejema soglasja predsedstva stranke, ki ga ob izpolnjevanju pogojev sprejme na prvi naslednji seji.
15.a člen
Zbor članstva oziroma konferenca občinske organizacije:
Zbor članstva oziroma konferenca občinske organizacije sprejme poslovnik o svojem delu.
15.b člen
Predsedstvo občinske organizacije:
15.c člen
Predsednik/-ca občinske organizacije:
15.č člen
Tajnik/-ca občinske organizacije:
15.d člen
Krajevni, vaški in četrtni odbor:
Predsedstvo občinske organizacije sprejme sklep o organiziranosti krajevnih, vaških ali četrtnih odborov.
Občinske organizacije se obvezno združujejo v območne organizacije. Občinske organizacije medsebojno sodelujejo in si nudijo pomoč. Občinske organizacije o svojem delu obveščajo svojo območno organizacijo. Sklep o območju delovanja območnih organizacij stranke sprejme predsedstvo stranke, po predhodnem mnenju občinskih organizacij.
Območna organizacija stranke je tista oblika organiziranosti, v kateri članice in člani uresničujejo vse pravice in obveznosti. Območna organizacija stranke koordinira delo in finančno poslovanje ter spremlja ažurnost evidence članstva občinskih organizacij.
Območne organizacije se za izvajanje skupnih interesov lahko povezujejo. Območne organizacije medsebojno sodelujejo in si nudijo pomoč. O svojem delu obveščajo predstavnika oziroma predstavnico volilne enote.
Organi območne organizacije stranke so:
Območna organizacija sprejme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti in delovanje območne organizacije. Predsednica oz. predsednik območne organizacije je v petnajstih dneh po konferenci dolžan/-na na sedež stranke poslati zapisnik in aktualen sklep o organiziranosti. Sklep o organiziranosti območne organizacije stopi v veljavo z dnem prejema soglasja predsedstva stranke.
18.a člen
Konferenca območne organizacije:
Konferenca območne organizacije sprejme poslovnik o svojem delu.
18.b člen
Predsedstvo območne organizacije:
18.c člen
Predsednik/-ca območne organizacije:
18.d člen
Tajnik/-ca območne organizacije:
18.e člen
Nadzorni odbor območne organizacije:
Za pripravo in izvedbo volitev na lokalni, državni in ravni EU predsedstvo stranke določi volilno organiziranost stranke in imenuje volilni štab.
Predsedstvo določi volilno organiziranost stranke in vlogo organov stranke na občinski, območni in državni ravni glede na specifiko volitev, pri čemer naj volilna organiziranost čim bolj ustreza območjem območnih organov stranke.
Za krepitev dela stranke, oblikovanja skupnih interesov in poglobljenih aktivnosti ob posameznih družbenih in političnih vprašanjih predsedstvo stranke ustanavlja forume, v katerih poleg članic in članov, delujejo tudi simpatizerke in simpatizerji.
V stranki so organizirane mladinska in ženska organizacija, delavska zveza, organizacija starejših, organizacija, ki se ukvarja z okoljskimi vprašanji in drugi forumi, ki izpolnjujejo pogoje predsedstva. Slednje s sklepom določi področje in organizacijo delovanja foruma.
Mlade članice in člani stranke ter mlade simpatizerke in simpatizerji oblikujejo Mladi forum, ki deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smeta biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.
Mladi forum lahko v pravnem prometu nastopa za svoj račun.
Mladi forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.
Zaradi zagotavljanja enakih možnosti in ustvarjanje pogojev za enakost spolov deluje v stranki Ženski forum. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Ženskega foruma s področja njegovega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke.
Ženski forum deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.
Ženski forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.
Zaradi posebnih interesov v udejanjanju političnih ciljev stranke pri zagotavljanju socialnega partnerstva, pravne in socialne varnosti zaposlenih, soupravljanja, sistema kolektivnega dogovarjanja in sodelovanja stranke z organizacijami delavcev deluje v stranki Delavska zveza. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Delavske zveze s področja njenega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke.
Delavska zveza deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.
Delavska zveza ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.
Za krepitev medsebojnega sodelovanja in oblikovanja skupnih interesov ter rešitev pri pomembnih družbenih in političnih vprašanjih lahko stranka na predlog predsedstva sodeluje tudi s partnerskimi in sorodnimi organizacijami. V ta namen stranka in organizacija skleneta sporazum, v katerem podrobneje določita obliko in način sodelovanja.
V organe stranke volijo, so izvoljeni ali imenovani samo članice in člani stranke.
Organi stranke so:
Kongres
Kongres je najvišji organ stranke.
Kongres:
Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.
Kongres se praviloma sestane vsako četrto leto. Vsaka štiri leta oziroma najkasneje v roku enega leta po volitvah v Državni zbor se opravijo volitve organov stranke.
Izven rokov iz prejšnjega odstavka predsedstvo skliče kongres na lastno pobudo, zahtevo konference ali predlog nadzornega odbora.
Sklicatelj in pobudniki sklica kongresa morajo najmanj 14 dni pred dnevom kongresa poslati v organizacijsko mrežo stranke gradivo za posamezne točke dnevnega reda kongresa.
Kongres sestavljajo:
Vsaka članica in član, organizacije in organi stranke lahko evidentirajo kandidatke in kandidate za članice in člane organov in individualne organe stranke.
O evidentiranih kandidatkah in kandidatih za individualne organe stranke razpravljajo organizacije in organi stranke.
Na podlagi evidentiranih kandidatk in kandidatov predsedstvo določi kandidatno listo za članice in člane organov ter za individualne organe stranke. Organizacije in organi stranke ter članice in člani stranke, katerih evidentirane kandidatke ali kandidati niso uvrščeni na kandidatne liste, lahko zahtevajo, da o njihovem predlogu odloči kongres. Z ostalimi predlogi je možno na kongresu kandidatno listo razširiti s pisno podporo najmanj 1/3 navzočih delegatk in delegatov kongresa ob pisnem soglasju kandidatk ali kandidatov.
Konferenca
Konferenca je najvišji organ stranke med kongresoma.
Konferenca:
Pritožbe ne zadržijo odločitev nadzornega odbora in se naslovijo neposredno (razen pri izključitvi člana/članice stranke) na konferenco, pri čemer se glede rokov in postopanja s pritožbo, smiselno upošteva četrti odstavek 9. člena tega statuta.
V obdobju med dvema kongresoma in na podlagi politične ocene lahko konferenca predlaga in sklepa o zamenjavi članic in članov organov največ do 1/3 njihove sestave.
Konferenca ima stalno predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika, ki ju izvoli konferenca izmed članic oz. članov konference. Predsednica ali predsednik med dvema sejama konference skrbi za uresničevanje njenih ocen, usmeritev, smernic in sklepov.
Podpredsednica ali podpredsednik nadomešča predsednico ali predsednika v njegovi odsotnosti, po posebnem pooblastilu pa lahko opravlja tudi posamezne njene oz. njegove naloge.
Konferenco sestavljajo:
Na sejo konference so redno vabljeni predsednica ali predsednik ter članice ali člani nadzornega odbora stranke.
Konferenca se sestaja po potrebi, praviloma vsaj enkrat v treh mesecih, najmanj pa v roku enega leta od kongresa oz. zadnje seje konference. Sklep o sklicu konference in o predlogu njenega dnevnega reda na predlog predsednice ali predsednika konference sprejme predsedstvo stranke. Sklic konference lahko predlagajo tudi najmanj tri območne organizacije, organizacije oziroma forumi iz 20. člena tega statuta, ter nadzorni odbor. Če predsedstvo stranke v 15 dneh od sprejema predloga ne odloči o sklicu konference, lahko konferenco skliče in ji določi dnevni red predsednica oziroma predsednik konference samostojno. Glede na vsebino dnevnega reda lahko predsednik oziroma predsednica konference vabi tudi druge člane in članice stranke.
Konferenca ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh delegatk in delegatov konference.
Volilna konvencija
30.a člen
Volilna konvencija se skliče za določitev kandidatur stranke na razpisanih volitvah.
Volilna konvencija na predlog predsedstva stranke določi kandidatke in kandidate ter kandidatne liste stranke za volitve v Državni zbor in za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament.
Predsedstvo podrobneje določi sklic, način sestave in vodenje volilne konvencije s svojimi pravili.
Predsedstvo
Predsedstvo:
Predsednica ali predsednik je dolžna ali dolžan sklicati sejo predsedstva na predlog nadzornega odbora, vsake organizacije oziroma foruma iz 20. člena tega statuta ali najmanj 10 članic oziroma članov predsedstva. Predsedstvo sprejme poslovnik o delu.
Predsedstvo šteje 8 voljenih članic in 8 voljenih članov. Poleg navedenih šteje predsedstvo še 8 članic oziroma članov, po enega oziroma eno v vsaki volilni enoti, ki ga neposredno izvolijo članice in člani stranke kot predstavnico oziroma predstavnika volilne enote v predsedstvu stranke.
Članice in člani stranke lahko volijo ali so voljeni le v volilni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Podrobnejša pravila postopka izvolitve predstavnice oziroma predstavnika volilne enote določa pravilnik iz 60. člena tega statuta.
Po položaju so članice oziroma člani predsedstva izven navedenega števila še:
Na seje predsedstva so redno vabljene vse poslanke in poslanci poslanske skupine SD in poslanci SD izvoljeni v Evropski parlament.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor:
Pritožbe ne zadržijo odločitev nadzornega odbora in se v primeru izključitve naslovijo neposredno na nadzorni odbor, v drugih primerih pa neposredno na konferenco, pri čemer se glede rokov in postopanja s pritožbo, smiselno upošteva četrti odstavek 9. člena tega statuta.
Nadzorni odbor šteje skupaj s predsednico ali predsednikom 7 članic ali članov.
Nadzorni odbor sklicuje predsednica ali predsednik nadzornega odbora. Sklicati ga je dolžna oz. dolžan na zahtevo predsednice ali predsednika stranke, glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke, predsedstva stranke, območne organizacije, Mladega foruma, Ženskega foruma, Delavske zveze ali treh članic in članov nadzornega odbora v največ tridesetih dneh po prejeti zahtevi.
Predsednica ali predsednik
Predsednica ali predsednik:
Predsednica ali predsednik sklicuje kot stalno obliko dela kolegij predsednice ali predsednika, ki ga sestavljajo podpredsednici in podpredsednika, glavna tajnica ali glavni tajnik, predsednica ali predsednik konference, ministrice in ministri, vodja delegacije poslancev izvoljenih v Evropski parlament in vodja poslanske skupine SD.
Predsednica ali predsednik lahko glede na vprašanja, ki se obravnavajo, na kolegij povabi tudi druge člane stranke.
Podpredsednica in podpredsednik
Stranka ima dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke.
Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke
Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke:
Glavna tajnica ali glavni tajnik kot stalno obliko dela sklicuje kolegij glavnega tajnika. Glavna tajnica ali glavni tajnik spremlja uresničevanje določb statuta, zbira predloge za njegove spremembe in po potrebi o tem poroča predsedstvu stranke.
Za pripravo programskih ali strateških izhodišč, za strokovno poglobljeno spremljanje izvajanja programa stranke in za vprašanja iz vladne pristojnosti predsedstvo oblikuje svete. Sveti pripravljajo strokovne podlage za delo predsednice oz. predsednika stranke, predsedstva stranke in poslanske skupine.
Predsedstvo lahko na predlog predsednice oz. predsednika stranke imenuje svet članic in članov, ki so v preteklosti opravljali odgovorne funkcije v stranki.
Predsedstvo s sklepom določi področje dela sveta, njegove pristojnosti, sestavo sveta in imenuje predsednika oziroma predsednico sveta.
Pri sestavi sveta predsedstvo upošteva položaj stranke v državnem zboru in vladi.
V pristojnostih sveta predsedstvo opredeli tudi razmerja med posameznim svetom in predsednikom stranke, poslansko skupino ter ministricami in ministri.
Za učinkovito delovanje stranke, njeno organiziranost, izvajanje kadrovske politike, izobraževanja in informiranja predsedstvo stranke ustanavlja komisije. S sklepom ali s pravilnikom opredeli pristojnost in delokrog komisije.
Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čim bolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.
Predsedstvo stranke da soglasje k predlogu poslanske skupine za kandidatko ali kandidata za vodjo in tajnico ali tajnika poslanske skupine, ki ju izvolijo poslanke in poslanci v poslanski skupini.
Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi predsedstvo.
Kandidatka za poslanko ali kandidat za poslanca se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da v času trajanja poslanskega mandata ne bo izstopila ali izstopil iz stranke ter prestopila ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina ugotovi, da je poslanki ali poslancu z dnem izstopa iz poslanske skupine prenehalo članstvo v poslanski skupini.
Dogovor o razmerju med poslanko ali poslancem in stranko podpišejo kandidatke in kandidati na listi stranke preden stranka pordi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke ali poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke ali poslanca, posebej tudi v primeru prestopa poslanke ali poslanca v drugo stranko ali prenehanja članstva poslanke ali poslanca v poslanski skupini. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke ali poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.
V primeru izstopa iz poslanske skupine poslancu ali poslanki prenehajo funkcije v organih stranke.
Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni volivkam in volivcem, za spoštovanje in izvajanje dogovora iz prejšnjega člena pa organom stranke in poslanski skupini.
Poslanska skupina o svojem delu redno obvešča organe stranke. Stranka lahko po potrebi zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke ali poslanca.
Poslanska skupina in posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organizacijami in organi stranke.
Predsedstvo, drugi organi in organizacije stranke ter Mladi forum, Ženski forum in Delavska zveza so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka ali poslanec, več poslank ali poslancev ali poslanska skupina kot celota in do njih zavzeti stališče. Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora ali njegovih delovnih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.
Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.
Poslanska skupina je dolžna obravnavati sklepe, predloge in pobude organov in organizacij stranke ter Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.
Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov državne, območne in občinske organizacije stranke.
Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.
Poslanke in poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa predsedstvo na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka ali kandidat pred volitvami.
Določbe tega člena veljajo tudi za predsednico vlade ali predsednika vlade, ministrice in ministre, državne sekretarke in sekretarje in druge javne funkcije za katere tako sklene stranka.
Določbe statuta, ki se nanašajo na razmerja med poslansko skupino in stranko, se smiselno uporablja za delovanje svetnic in svetnikov v občinskih svetih.
Na predlog stranke se je ministrica ali minister dolžna ali dolžan aktivno vključiti v delo organov in delovnih teles stranke ter v oblike dela njene poslanske skupine.
Ministrice in ministri so dolžni konferenci ali predsedstvu stranke na njegovo zahtevo poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v okviru njenih organov, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze ter delovnih teles.
Ministrica ali minister se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke in prestopila ali pristopil k drugi stranki.
Ministrica ali minister je pri svojem delu dolžna ali dolžan upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.
Razmerja med ministricami in ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke in kandidati podpišejo preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice ali ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice ali ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za druge javne funkcije na lokalni in državni ravni.
Organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic oz. članov in je za sklep glasovalo več kot polovica navzočih, razen za glasovanje o koalicijski pogodbi ali dogovoru, spremembah programa in statuta. Za sprejem teh odločitev je potrebna večina vseh članic oz. članov organa.
Vsak član organa stranke lahko zahteva, da mora o vprašanju, ki je na dnevnem redu, pristojni organ odločati. Če predsednica ali predsednik organa meni, da vprašanje še ni zrelo za odločitev, lahko vprašanja ne da na glasovanje. Mora pa to storiti najkasneje na naslednji seji.
Delovanje stranke je javno.
Na predlog, sprejet o posameznem vprašanju v občinski organizaciji, območni organizaciji, Mladem forumu, Ženskem forumu ali Delavski zvezi, je pristojni organ stranke dolžan sprožiti razpravo.
Članice in člani stranke ali forumov oz. zveze, ki pri odločanju o posameznih vprašanjih ostajajo v manjšini, lahko zahtevajo o teh vprašanjih ponovno razpravo in odločanje.
Pristojni organ stranke je obvezen organizirati ponovno razpravo in odločanje, če pobudnica ali pobudnik za to poda nove vsebinske argumente in za svoj predlog pridobi dve tretjini članic in članov posameznega foruma oz. zveze ali če predlog za ponovno razpravo in odločanje podpre nadzorni odbor. Kadar gre za različna mnenja o uresničevanju vsebine programa in bistvenih kongresnih usmeritev stranke, mora na predlog predsednice ali predsednika konference stranke predsedstvo stranke odločati o tem, ali naj o spornem vprašanju odloča konferenca.
Stranka ima lastne oblike in načine informiranja.
Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja opredeli predsedstvo stranke s posebnim aktom.
Volitve so praviloma tajne, imenovanja pa opravijo pristojni organi z javnim glasovanjem.
Kandidatne liste za kolektivne organe stranke na vseh ravneh morajo zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola, razen če to onemogoča struktura članstva.
Članice in člani organov, individualni organi stranke ter nosilke in nosilci drugih funkcij v stranki se volijo po opravljenem postopku evidentiranja in kandidiranja.
Postopke in merila za predlaganje in volitve članic in članov organov, individualnih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij določa pravilnik, ki ga po opravljeni razpravi med članstvom sprejme predsedstvo.
Organe občinskih organizacij volijo vse članice in člani občinskih organizacij na zboru članstva.
Konferenco občinske organizacije volijo vse članice in člani stranke na zborih članstva po krajevnih ali četrtnih odborih.
Konferenco območne organizacije sestavljajo delegatke in delegati, ki jih izvolijo članice in člani posameznih občinskih organizacij glede na število članstva.
Konferenca območne organizacije voli ostale organe območne organizacije.
61.člen
Kandidatke in kandidati stranke za volitve v Državni zbor in Evropski parlament so lahko le članice oz. člani. Kandidatke in kandidati so lahko izjemoma tudi člani drugih strank, v kolikor gre za oblikovanje skupne liste ali nastop kandidatk in kandidatov drugih strank na listi SD.
Razen prvega odstavka tega člena, so lahko kandidatke in kandidati stranke za funkcije v državnih organih člani, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi predsedstvo.
Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.
Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola.
Mandat članic in članov organov in individualnih organov v stranki traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Po vsakokratnih parlamentarnih volitvah članice in člani organov ter individualni organi v stranki ponudijo v preverjanje svoj mandat.
Organ stranke, članice in člani kolektivnih organov ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti.
Če pristojni organ ugotovi, da posameznica ali posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.
V primeru odstopa, izključitve ali razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje predsedstvo stranke vršilko ali vršilca dolžnosti do naslednjega kongresa stranke.
V primeru odstopa, izključitve ali razrešitve nosilke ali nosilca funkcije občinske/območne organizacije stranke imenuje predsedstvo občinske/območne organizacije stranke za čas do izvolitve nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti do naslednjega volilnega zbora članstva oz. konference.
Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Za razrešitev veljajo isti postopki kot za izvolitev.
Glasovanje o zaupnici se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.
V primeru prenehanja funkcije se začne postopek za nadomestne volitve, ki se izvedejo po postopku za redne volitve.
Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino in iz drugih z zakonom določenih virov.
Gospodarjenje stranke podrobneje ureja pravilnik o finančnem poslovanju stranke, ki ga sprejme predsedstvo stranke.
V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja predsedstvo po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, in sredstvi iz občinskih proračunov na podlagi dobljenih rezultatov na lokalnih volitvah, gospodarijo praviloma območne organizacije s svojimi sredstvi avtonomno.
O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z večino glasov vseh delegatk in delegatov kongresa. Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko da konferenca, najmanj 10 % članic in članov stranke ali najmanj 1/4 območnih organizacij stranke. Predlog mora biti najmanj 1 mesec dni v razpravi med članstvom stranke.
Predlog o prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.
Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko-pravna razmerja predsedstvo stranke.
Stranka je pravni naslednik SDP Slovenije in njenih predhodnic, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije.
S sprejemom tega statuta prenehajo veljati tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s tem statutom.
Statut stranke ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema kongres. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme predsedstvo in jih potrdi prvi naslednji kongres.
Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres. Predsedstvo stranke mora akte, predvidene v tem statutu, sprejeti oz. spremeniti najkasneje v roku šest mesecev po sprejemu statuta.
Določbe statuta, ki se nanašajo na novo obliko organiziranosti, se začnejo uporabljati z 31. 12. 2014. Določbe, ki se nanašajo na sestavo organov in interesnih združenj stranke, se začnejo uporabljati z naslednjim kongresom.
Statut stranke prejmejo vse članice in člani stranke.
Ptuj, 8. 10. 2022
Tanja Fajon,
Predsednica Socialnih demokratov
