časnik Večer

Prispevki

Židan v intervjuju za Večer: “Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito.”

20. avgusta 2018/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

S predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom se je, še pred petkovo izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade v Državem zboru, za Večer pogovarjal novinar Aleš Kocjan. Intervju, ki je bil objavljen v sobotni izdaji časnika Večer, si lahko preberete v nadaljevanju.

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov, druge stranke nastajajoče koalicije in kandidat za novega predsednika državnega zbora

V začetku tedna se je zdelo, da boste postali predsednik državnega zbora šele po imenovanju vseh ministrov, saj je Matej Tonin napovedal zavlačevanje z odstopom.

Predstavniki 52 poslancev, torej predsednica in predsedniki šestih parlamentarnih strank, so sklenili mene predlagati za predsednika za državnega zbora, podobno kot smo se skupaj odločili predlagati Marjana Šarca za mandatarja. Podpisali smo tudi protokol o sodelovanju, ki zagotavlja tudi podporo podpredsednikom državnega zbora ter predsednike in predsedenice delovnih teles v državnem zboru. Pri političnem delovanju sicer izhajam iz tega, da je zagotovilom in dogovorom treba verjeti.

Tonin je očital nastajajoči koaliciji, da se dogovora ne drži. Dogovor naj bi bil, da odstopi, ko bo vlada imenovana, torej ko bodo imenovani ministri.

Gospoda Tonina smo imenovali za predsednika državnega zbora v dobri veri in v času, ko je kazalo, da bo sestavljena sredinska vlada, ko je bilo skorajda usklajena koalicijska pogodba, katere del bi bila tudi Nova Slovenija. Pozneje se je pač Tonin z NSi umaknil iz pogajanj iz razlogov, ki jih on najbolje pozna.Pričakovati je bilo, da bo Tonin obiskal gospoda Šarca, ko se bo oblikovala drugačna koalicijska večina, in ga vprašal, kdaj je z njegovega stališča primeren čas za njegov odstop, da se dokončno formira ne le vlada, ampak tudi državni zbor z vsemi delovnimi telesi.

Se vam zdi, da ste izbrali pravo funkcijo – vodenje državnega zbora, in ne članstva v vladi?

To je pomembna funkcija. Če bom izvoljen, bom delal na način, da bo delo učinkovito, da bo spoštljivo do vseh poslancev, hkrati pa z željo, da dvignemo ugled parlamenta, ker je to za razvoj parlamentarne demokracije nujno potrebno. Seveda se zavedam, da ima vsak od predsednikov strank, ki smo v koaliciji, kompetence za vodenje državnega zbora. Ko mi je bila funkcija ponujena, sem jo sprejel z zavedanjem, da jo je trebaodgovorno opravljati.

Vam ne bi bolj ustrezalo vodenje gospodarskega resorja, glede na to, da imate izkušnje tudi z vodenjem podjetja, vodili ste tudi dvakrat kmetijsko ministrstvo?

Tudi na gospodarstvu bi bilo moje vodenje uspešno, o tem sem prepričan. Vendar dejstvo je, da smo druga največja stranka po številu glasov v koaliciji. Pogosto, ne pa vedno, je druga največja stranka dobila predlog, da prevzame vodenje državnega zbora. Ko je to bil soglasen predlog vseh koalicijskih strank, sem ta izziv sprejel..

Zakaj gospodarstvenik Dušan Olaj, ki je bil vaš kandidat za gospodarstkega ministra, ne bo zasedel tega položaja? Je šlo pri njegovem sodelovanju v kampanji SD le za predvolilno potezo?

Dokler kadrovski razrez vlade ni dogovorjen, ne morem potrditi, katera ministrstva bodo pripadala Socialnim demokratom. Lahko pa povem, kar sem poudarjal že pred volitvami; Dušan Olaj je izjemno primeren kandidat za gospodarskega ministra.

Kako bi ocenili delo predhodnika na čelu parlamenta Milana Brgleza?

Bil je osebno zelo angažiran, ne le v delo državnega zbora, ampak tudi širše pri pomembnih družbenih vprašanjih ter seveda pri mednarodnih vpršanjih, ki so pomembna za Slovenijo. Pustil je torej pozitiven osebni pečat. Če bom izvoljen, bom za kak nasvet vprašal gospoda Brgleza, saj ga tako kot človeka, kakor tudi kot politika cenim.

Koalicija vlade Marjana Šarca bo naporna. Kako si predstavljate sodelovanje petih strank v vladi in zunanje partnerice?

Pričakovanja so sicer nizka, se pa lahko zgodi, da bo nadpovprečno uspešna. Tako jaz osebno kot Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo sodelovanje petih oziroma šestih strank učinkovito. Res v Sloveniji manjka zavedanja, da je treba sodelovati in da v pogovorih s partnerjem moramo iskati takšne rešitve, ki pomenijo zmago za oba. Pri nas je preveč tega, da se vsi borimo drug proti drugemu. V nekaterih drugih državah, Danska je najlepši primer tega, je drugače. V tej konstelaciji se bomo učili zelo strpnega sodelovanja in spoštljivega do svojih partnerjev. Tudi kot državljan verjamem, da je tako mogoče delovati.

Ne pozabimo, da so bili odnosi med strankami potencialne koalicije obremenjeni že iz prejšnjega mandata. Premier Cerar je odstopil tudi in zlasti zaradi napetosti v koaliciji, težav s partnericama. Kako hude so zamere med vami, kako težko bo odložiti te nabrhtnike?

Na moji strani ni zamer. Zame je to preteklost. Sedaj je potrebno spoštovanje in stvari graditi na novo. Tako velikih prepirov v koaliciji, kot se je to javno izpostavljalo, spet ni bilo. Dejstvo je, da če smo partnerji različni – tudi različne obljube smo dajali svojim volivcem – nimamo o vseh stvareh enakega mnenja. Potrebno je torej iskanje skupne rešitve. Pomembno je, da je za zaprtimi vrati, ker nimamo pravice s svojimi prepiri in bodicami dražit državljanov. Ko pa pridemo do skupne rešitve, pa je prav, da vsi nastavimo hrbet in jo branimo in izpeljemo.

Ampak je kup projektov ostalo nedokončanih. Reforme na področju zdravstva niste uspeli zaključiti. Niste skupaj nastavljali hrbta, ko je šlo za upravljanje državnega premoženja, za NLB, Luko Koper itd. Tudi pri drugem tiru in Magni ni bilo videti sinergij. Brez težav zagovarjam tezo, da prejšnja koalicija ni sinhrono delovala na številnih področjih, zato je toliko težje pričakovati, da boste sedaj pet strank koalicije in zunanja partnerica to zmogli.

Osebno to vidim drugače. Prejšnja vlada je kljub vsemu naredila velike stvari v Sloveniji. Napotilo novi vladi na podlagi izkušenj stare vlade pa mora biti, da morajo usklajevanja potekati za zaprtimi vrati. Ljudje imajo prav, da jih moti, ko se stranke z različnimi stališči obračajo v javnost med usklajevanjem. Stranke so dolžne skupaj poiskati rešitev in jo nato predstaviti javnosti. Ne dvomim, da smo to sposobni.

Kaj ni potekalo za dovolj tesno zaprtimi vrati?

Vse, kar ste omenili. Pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, lahko rečem, da smo Socialni demokrati bistvene rešitve podpirali. Verjamemo, da reševanje zdravstva ni le sistemska zadeva. Če bi izhajali iz tega, bi morali verjeti, da je v našem zdravstvu vse narobe. Pa ni! Še vedno imamo dobro zdravstvo. Naše zdravstveno osebje je visoko kompetenčno. Imamo visok nivo storitev. Nekatera vprašanja je torej treba reševati sistemsko, nekatera pa tudi praktično in učinkovito …

Ko sva ravno pri zdravstvu, me zanima, kako je nastajajoča koalicija uspela najprej najti dogovor z Novo Slovenijo, ki ponuja diametralno nasprotne rešitve od večine ostalih strank prav na tem področju, nato pa ste uspeli izvesti preobrat in doseči dogovor z Levico, ki je z NSi povsem izključujoča v vseh pogledih, zlasti pa pri vprašanjih zdravsta. To nekako kaže, da neke konsistentnosti, tudi verodostojnosti že od začetka ni?

Ravno obratno. Usklajevanje z Novo Slovenijo je pokazalo, da v Sloveniji ni mogoče globalno reševati vseh vprašanj, prav zaradi razkoraka v stališčih. Vendar smo uspeli dokazati, da je mogoče iskati projektno rešitve za probleme, ki jih imamo kot državljani in kot država. Točka, kjer z Novo Slovenijo ni bilo možno najti soglasja, kakršnega smo brez težav z Levico, je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A smo naposled tudi z NSi našli rešitev, po kateri bi presežke zdravstvenih zavarovalnic prekanalizirali vzdravstvo. Z Levico smo našli enostavnejši kompromis.

Zakaj niste ponudili svojega ministra za zdravstvo, česar so se vse stranke v pogajanjih otepale? Med kampanjo ste omenjali dva ali celo tri ljudi, ki bi lahko nasledili Milojko Kolar Celarc.

Imeli smo svoje predloge. Ne drži, da smo se tega položaja otepali. Vendar kot za ostale kadrovske rešitve, o katerih še tečejo pogajanja, tudi za področje zdravstva ne morem bolj konkretno komentirati. Tudi če se omenja kakšna informacija izza zaprtih vrat, ki ni povsem točna, v SD tega nismo korigirali, ker ohranjamo zaupnost, dokler potekajo zaupni pogovori. Ko pa se bomo dogovorili, bo to tudi javno predstavljeno.

Odnos SD-Levica je konkurenčen. Levica vam odžira volivce. Zato bi si jo najbrž želeli v vladi kot v nekakšni konstruktivni opoziciji, kjer bo lahko žela le pozitivne učinke vladanja in pozitivne učinke opozicijskega delovanja.

To, da smo si z Levico bližje kot z Novo Slovenijo, ni nobena skrivnost. Stranki sta konkurenčni, tudi to je res. Hkrati pa imata tudi skupne cilje. Eden teh je omejiti razraščanje populizma in da se ohranijo demokratične vrednote v Sloveniji in tudi širše. Opazujemo, kako deluje Levica v Sloveniji in kako podobne stranke delujejo v tujini. Vidim, da so primeri, kjer se je pojavila slovenski Levici podobna stranka, najdejo način sodelovanja med dvema strankama v levem političnem prostoru. Tako bo tudi v Sloveniji. Povedali smo že, da bi si želeli Levico v vladi, a je tudi sedanja rešitev za nas sprejemljiva. Verjemem, da bomo stvari, pomembne za ljudi, tudi izpeljali. Dejstvo je, da bo nekatere ukrepe, kot je dvig minimalne plače ali pokojnine, sedaj bistveno lažje izpeljati kot tudi najtežji projekt. To pa je stabilizacija slovenskega zdravstva. To je prioritetni projekt vseh nas.

Lahko naštejete nekaj prioritet te vlade? Za kaj si bo prizadevala? Namreč v Delu pred tednom dni Šarec ni naštel več kot skrajšanja čakalnih vrst.

Gospod Šarec je verjetno odgovarjal na vprašanje, ki ga je dobil. Pomembno je, da iz koalicijske pogodbe veje želja po izboljševanju položaja ljudi, hkrati je tudi razvojna. Naj omenim nekaj, česar se premalo zavedamo. Slovenci smo kot narod obstali le zato, ker smo ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Kultura ima v koalicijskem sporazumu konkretne vzvode za boljši razvoj. Ne le zaradi več vlaganj, saj bomo sredstva za kulturo dvignili na 0,5 odstotka BDP, kar je nujno potrebno za stabilno kulturno dejavnost. Ponovno se bo uvedel kulturni evro. Tudi knjigi bomo pomagali na poseben način – preko davčnega vzvoda.

Zame je pomembno, da imajo v sporazumu pomembno mesto raziskave in razvoj, kar omogoča hitrejši napredek Slovenije. Veliko pozornosti je namenjene gospodarstvu, tudi ukrepi za bolj trpežno gospodarstvo. Zakaj ta izraz? Ker moramo pripraviti gospodarsko okolje na morebitno splošno recesijo v svetu, da tega ne bomo tako neposredno čutili z nepopularnimi ukrepi kot v preteklosti. Koalicijska pogodba je po moji oceni uravnotežena.

Če bi koalicijo sestavljala zmagovalna stranka, bi med prioritetami zagotovo slišali še kaj o nasavljanju varnostnih tveganj in o obrambi.

Nobene potrebe ni, da to napišemo na prvem mestu, ker vemo, da je treba varnostna tveganja obvladovati tudi z dodatnimi resursi. To je bilo pri pisanju pogodbe jasno. Ni treba posebej poudarjati, da vsak dan vdihujemo zrak, tako ni potrebno na prvo mesto napisati, da bomo poskrbeli za varnost. To je naša dolžnost.

Kako ocenjujete Marjana Šarca kot predsednika nastajajoče vlade? Bo kos nalogi? Veliko ljudi mu odreka premierske kompetence, tudi med vašimi člani, česar sicer uradno ne povedo.

Z moje strani ni bilo pomislekov. Slovenci radi v sebi vidimo najlepše in najboljše, v drugih pa ne. Pri gospodu Šarcu smo vsi opazovali pogajanja, kako jih bo vodil in ali jih bo pripeljal do uspešnega zaključka. Prve resne izkušnje, ki jih imamo z njim so naslednje: posluša, išče točko rešitve, ki je sprejemljiva za vse in je učinkovita, ves čas se sprašuje o učinkih, ki jih bo posamezen ukrep imel za ljudi, katere rešitve smo sposobni izpeljati, tudi pogovore vodi na način, da je do partnerjev spoštljiv. Tudi sam pove, da ima največ glasov, a poudari, da smo vsi enakopravni v teh pogovorih. Tako ima vsakdo pravico povedati, biti poslušan in upoštevan. Naše izkušnje z gospodom Šarcem so torej pozitivne. Nobenega razloga nimamo, da bi dvomili vanj ali da bi bila praksa delovanja drugačna, ko bo vodil vlado.

Delali ste s s tremi različnimi premierji, s Pahorjem, Bratuškovo, Cerarjem, tremi premiera različnih profilov. Kakšen je Šarec v primerjavi z njimi?

Gospod Šarec ima veliko izkušenj z operativnim reševanjem težav. Če si dolgoletni župan pomembne občine, si dolžan sproti reševati težave in voditi projekte. Pri njem v resnici izstopa operativnost. Je pa vsak od dozdajšnjih premierjev na kakšnem področju močan, bodisi zaradi izobrazne bodisi zaradi osebnih izkušenj.

Pomislek s Šarcem v vlogi mandatarja je pač to, da je brez političnih izkušenj na nacionalni ravni. V koaliciji bo imel dva bivša premierja in dva večkratna ministra, skratka politične veterane, ki med seboj niso v najboljših odnosih, vaše stranke pa imajo – ni nam treba slepomišiti – velike kadrovske in druge politične interese, ki jih boste skušali zadovoljiti.

Verjamem, da bo gospod Šarec vodil vlado učinkovito. Prepričan sem, da vsi predsedniki strank razumemo, da smo del skupne koalicije, da dalujemo po skupni koalicijski pogodbi. Jasno je, da ima vsakdo med nami različne izkušnje in dober predsednik vlade – pri tem poudarjam, da ni nobenega razloga dvomiti v to, da bo Šarec dober premier – bo izkušnje vsakega posameznika maksimalno izkoristil. Nekateri menijo, da prisotnost dveh bivših premierjev v vladi prinaša tveganje. Nekateri pa razmišljamo, da je to lahko prednost. Pomeni, da poznata stvari, ki jih ostali brez premierske izkušnje ne poznamo. Pomeni tudi, da imata stike na visoki ravni, kar je za Slovenijo pomembno. Kdor bo znal to izkoristiti, bo naredil nekaj dobrega v korist vseh naših ljudi. Na koncu se lahko izkaže, da sta dva bivša premierja v vladi s pomembnimi zadolžitvami lahko tudi prednost.

Vas v kolegi iz tujine sprašujejo, kdo je bodoči premier, bivši župan, ki bo nenadoma premier? Kako to, da ne sestavlja vlade zmagovalka volitev?

Pogosto sprašujejo o dogajanjih v Sloveniji, saj Socialni demokrati zelo intenzivno sodelujemo s partnerskimi social-demokratskimi strankami iz drugih držav, tudi z nemškimi kolegi, ki imajo pomembno vlogo v nemški in evropski politiki. Nenazadnje je bila prva službena pot njihove predsednice Andree Nahles obisk Socialnih demokratov v Sloveniji. S tem dejanjem je marsikaj povedala.

Kaj sprašujejo?

Sprašujejo, ali je v Sloveniji dovolj enotnosti, da nastane vlada, ki ne bo populistična. Jasno, ker sem v glavnem v stiku s politiki z levega političnega pola, sogovornike pogosto zanima, ali bomo uspeli zaustaviti pohod radikalne desnice v Evropi. Ko govorimo o ekstremizmu, govorimo hkrati o populizmu, ki ogroža temeljne vrednote Evropske unije. Kot vemo, je Evropa utemeljena tudi na spoštovanju človekovih pravic, sodelovanju med državami, solidarnostjo … če dajemo pod vprašaj te osnovne postulate, se dvomi tudi o tem, kar je v izrazitem interesu Slovenije. Naš egoistični interes je, da Evropska unija obstane. Mi potrebujemo velik trg za našo industrijo, storitve, ki jih znamo izvajati. Nam koristijo skupni standardi. Unija nam koristi tudi za to, ker nam daje določeno stopnjo varnosti.

Hočete povedati, da nihče od zunaj ne gleda na situacijo v Sloveniji in Šarčevo sestavljenja vlade z določeno mero skepse?

V Evropi je nastopilo obdobje, ko manjšinske vlade niso več nekaj neobičajnega. Niti slučajno ne bomo prva manjšinska vlada v Evropi. Obstajajo primeri dobre prakse, tako da nam to ne niža rejtinga.

Predsednik zmagovalke volitev, prvak SDS Janez Janša, pravi, da dobivamo vlado globoke države. Da lobijem čas brezvladja ustreza …

Preseneča me, kako shizofreno se obnaša gospod Janša. Ko pošilja vabila k sodelovanju vsem političnim strankam, so ta pisma lahko že osladno vljudna. Po drugi strani pa svoje politične tekmece grdo obravnava v komunikaciji preko svojih sporočil na tviterju in v svojih medijih, ki jih ima na razpolago. Mi smo povedali, da z radikalno desnico ne sodelujemo. Ne zato, ker bi imeli kar koli proti konkretnim osebam, ampak zato, ker menimo, da določena dejanja ne smejo imeti svojega prostora v Sloveniji, ker motijo demokratični razvoj.

Katera dejanja konkretno?

Neresnice, ustrahovanje, širjenje nestrpnosti in podobno ne sme imeti prostora, ker to škodi državljanom in državi. Gre za tip politike, ki jo zavračamo. Želimo si, da bi bile vse stranke konsistentne v svojem ravnanju, da zagovarjajo svoje poglede z argumenti, ne pa z žalitvami svojih konkurentov.

Zdi se, da bo zavračanje SDS in Janeza Janše ključno vezivo te koalicije?

Ključno vezivo je koalicijska pogodba, ki smo jo uskladili skozi proces pogajanj, in sedaj čaka, da jo realiziramo. Tudi sam si želim, da bo nova vlada čim prej začela delovati. Ni mi všeč, da je tako pozno prišlo do predčasnih volitev. Ni mi všeč, da se bo tako pozno glasovalo o mandatarju. Tudi sam se strinjam, da mora biti vlada čim prej operativna, da bo naprej vodila državo, hkrati pa realizirala obljube, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo.

Kdaj ste nazadnje govorili z njim na štiri oči? So v stranki ljudje, ki niso zadovoljni, ker se z njim ne pogovarjate?

Na mojo pobudo sva govorila le enkrat. To je bilo lani. Želel sem ga spoznati tudi na štiri oči, ker se mi to zdi nujno. Zanimivo, največ sva se pogovarjala o razmerah v Nemčiji, ki je bila tedaj pred volitvami. To srečanje je bilo zlorabljeno v predvolilni kampanji – v končnici predvolilnega soočenja na način, da na to nisem mogel odreagirati. Očitno pač del slovenske politike tako deluje.

Je takšno zavračanje manipulacij, ustrahovanj, širjenja neresnic, kar vse ste navedli kot način delovanja SDS, zdravo za razvoj demokracije?

Nedolgo nazaj sem prebral dober članek, ki govori o tem, da če obstajajo politične prakse, za katere menimo, da nimajo kaj iskati v demokratični družbi, je način boja proti temu tudi ta, da z izvajalci nesprejemljivih ravnanj enostavno ne sodeluješ. Sicer pristaneš na to, da se nivo politične kulture neprestano niža. Dokler se temu ne zoperstaviš, daješ prosto takšni politični kulturi. Naša stranka je povedala, da je to politična kultura, kakršne si naša država ne zasluži, zato z njimi ne sodelujemo.

Janša vam očita, da ste nezakonito, tako rekoč s krajo pridobili vašo vilo, v kateri je sedež stranke.

Zanimivo, da smo to vilo pridobili prav z menjalno pogodbo z vlado, v kateri je Janez Janša sedel kot minister. To je še ena tipična oblika širjenja neresnic. Ko so se pojavila novinarska vprašanja v zvezi s tem, smo pripravili vso dokumentacijo v zvezi s tem, da bi pokazali, kako je prišla stranka do stavbe. In zanimivo, da vsi, ki so o tem veliko pisali, niso izrazili nobenega interesa, da bi prišli pogledat dokumente in se prepričat na lastne oči. Zato si želim, da počasi preidemo v družbo, v kateri tudi resnica šteje, ne pa cilj, ki opravičuje tudi neresnice.

Anja Kopač Mrak za Večer: “Ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko.”

2. februarja 2017/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak se je novinarka časnika Večer Tanja Milakovič Fajnik pogovarjala o dosežkih in ukrepih njenega ministrskega resorja ter o prihodnosti socialne Evrope. “Odkrito lahko povem, da je težko biti minister v državi, kjer menijo, da je sociale preveč,” je med drugim v intervjuju izpostavila ministrica iz vrst Socialnih demokratov.

Kaj si lahko obetamo od evropskega socialnega stebra?

“Počakati bo treba na uradni predlog Evropske komisije, ki bo izdan marca. Je pa pomembno že dejstvo, da se za več socialne Evrope zavzema celoten politični vrh EU, na čelu s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Na zadnjem srečanju januarja v Bruslju je bilo jasno zaznati, da dojemamo Evropo kot celoto, kjer velja pravica do dostojnega preživetja in dostojnega plačila za delo za vse. Izpostavljeno je bilo vprašanje minimalne plače in minimalnega dohodka. Pri čemer je jasno, da ta ne more biti in ne bo enak v vseh evropskih državah. Bo pa s tem postavljen neki minimalni evropski standard na področju socialnih pravic. Ne glede na razvojne razlike med državami, kot so višina povprečne plače, BDP in kupna moč.”

Govorilo se je tudi, kako preprečiti socialni damping. Torej nižanje plač in socialnih standardov na račun večanja konkurenčnosti, ki bi pritegnila investitorje v Evropo.

“Povečevati konkurenčnost zgolj na račun zmanjševanja socialnih pravic delavcev, kar se dogaja v evropskih državah, ni prava pot. Tega ne moremo dovoliti. Konkurenčni smo lahko tudi na račun produktivnosti in znanja, ne zgolj na račun stroškov dela.”

V zadnjem času je v evropskih državah več govora tudi o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Kakšno je vaše stališče, je to utopija ali v prihodnosti možna rešitev?

“Če ne bo prišlo do sprememb na trgu dela in pri sistemih socialne varnosti, je UTD bolj ali manj realnost v prihodnosti. Sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, zdravstva, za primer brezposelnosti in invalidnosti, so bili vzpostavljeni konec 19. stoletja, ko je prevladovalo delo za nedoločen in za polni delovni čas. Povedano drugače, socialna varnost se s takšnimi sistemi lahko zagotovi za tiste, ki imajo stabilno zaposlitev in redno plačujejo prispevke. Danes pa smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve. Mladi na primer vstopajo na trg dela zelo pozno in pri 65 letih ne bodo imeli pogojev za upokojitev. Gledano v tej luči, je UTD kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti ena izmed rešitev. UTD bi namreč bila pravica vsakega državljana. Je pa dejstvo, da z UTD rušimo logiko obstoječega evropskega sistema socialne varnosti, kjer je temeljna povezanost med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pokojnin, nadomestil za brezposelnost, starševskega varstva, boleznin.”

Pri tem obstaja tudi bojazen, da ljudje ne bi več hoteli delati ali pa vsaj ne več poprijeti za vsako delo.

“Že danes imajo mnoga podjetja v Sloveniji težave pri iskanju delavcev. Zakaj jih ne dobijo? Morda pa bo treba ponuditi boljše plačilo. Ko je gospodarska rast in se zmanjšuje brezposelnost, napoči čas, da je delo treba tudi bolje plačati. Za to, da delavci ne sprejmejo slabo plačanega dela, niso krivi niti brezposelni niti država, kar je pogost očitek. UTD bi imel še večji vpliv na vedenje ljudi na trgu dela, saj bi jim omogočal še več svobode pri izbiri. Korenito bi spremenil dosedanje odnose v družbi in ravno zato ga ni tako lahko sprejeti. Kot sociologinja ga sicer podpiram, ker prinaša posamezniku več avtonomije, daje mu možnost aktivne participacije pri odločitvah, omogoča mu večjo neodvisnost od trga dela. Ni naključje, da so mu bolj naklonjeni v Skandinaviji, kjer se sistemi socialne varnosti osredotočajo na posameznika in brezpogojnost pravic, ki izhajajo iz državljanstva, in bi bil zanje UTD le korak naprej. Za države centralne Evrope – Nemčijo, Avstrijo, Francijo in tudi Slovenijo – je zgodba o UTD precej drugačna, ker socialne pravice izhajajo primarno iz posameznikove participacije na trgu dela.”

Kaj pa krajši, denimo šesturni delovnik?

“V Sloveniji se sicer lahko pogovarjamo o tem, a imamo zelo velik problem: prekomerno nadurno delo. Delovni inšpektorji tudi v najnovejšem poročilu ugotavljajo, da so zaposleni v Sloveniji primorani delati preveč. Nekateri delodajalci s tem prihranijo, saj je to zanje ugodneje kot zaposliti dodatne ljudi. Na drugi strani pa so tudi delodajalci, ki bi zaposlovali, a ne morejo, ker ne najdejo ustreznega kadra. Med brezposelnimi imamo namreč veliko ljudi z zdravstvenimi ovirami, ki so težje zaposljivi in ne morejo delati na vseh delovnih mestih. Težava je tudi ta, da imajo brezposelni premalo znanj in niso dovolj usposobljeni za delo, ki ga iščejo delodajalci. Veliko je tudi povpraševanje po deficitarnih poklicih. Tudi zaradi tega je v podjetjih premalo zaposlenih in preveč preobremenjenih.”

Kolikšna bo po novem najnižja minimalna pokojnina?

“Prav te dni intenzivno iščemo rešitev za zagotovitev minimalne pokojnine za vse, tako moške kot ženske, ki so v času svojega upokojevanja izpolnili upokojitvene pogoje. Minimalna pokojnina je namreč zelo pomembna, tudi v luči odpravljanja revščine pri starejših. Večja vključenost žensk pri zagotavljanju minimalne pokojnine je namreč ključna za preprečevanje njihove revščine. Upam, da bo dogovor sprejet v kratkem in da bomo zagotovili minimalno pokojnino, nad varstvenim dodatkom vsem, ki so izpolnili polne upokojitvene pogoje.”

Imate znotraj koalicije dovolj podpore pri reševanju socialnih vprašanj?

“Žal prevečkrat velja prepričanje, da dajemo za socialo preveč in da bi se izdatki, zdaj, ko imamo gospodarsko rast, morali zniževati. Še vedno me boli, da se je leta 2012 sprejem nove socialne zakonodaje pogojeval z argumentom, da ljudje sistem izrabljajo. Žalosti me tudi, da se od takrat do danes ni nič spremenilo. Še vedno poslušam, da bi morala sociala preverjati, kdo se vozi z mercedesom in dobiva pomoč. Dokler v tej državi tega ne bodo nadzirale institucije, ki so za to pristojne, in to niso centri za socialno delo, tako dolgo ne bo nič drugače. Odkrito lahko povem, ni lahko biti minister v državi, kjer velja prepričanje, da je sociale preveč, in moraš za vsak evro biti bitko. Tudi pri minimalni plači nazadnje je bilo tako. Razumem sicer predsednika vlade, da je zahtev veliko in jih je na koncu treba nekako uskladiti. Ne razumem pa prepričanja, da je sociale že v izhodišču preveč.”

Pri minimalni plači ste se zavzemali za višji dvig, pa temu vlada ni bila naklonjena.

“Minimalna plača je ekonomska in socialna kategorija. Če je prag tveganja revščine, mora biti minimalna plača nad njim. Ne morem zagovarjati, da ljudje delajo osem ur in na koncu dobijo manj, kot zadošča za osnovno preživetje. Šlo je samo za tri evre. Če bi minimalno plačo uskladili za 2,6 odstotka, bi bili točno na pragu revščine – 617 evrih. Sprejeta je bila uskladitev 1,8 odstotka. Lahko sicer rečem, da je to bolje, kot če bi se uskladila za zgolj 0,5, kolikor je znašala inflacija, ampak vseeno ostaja slab priokus.”

Mimogrede, 617 evrov je povprečna pokojnina.

“Drži. In tega ni mogoče reševati drugače kot z zvišanjem vseh bruto plač. Pri nas pa se še vedno zamegljuje in reče, da država preveč vzame. Ni res, v osnovi so že bruto plače prenizke. Ne razumem namreč, kako je lahko problem minimalna plača v trgovinski branži, kjer so najvišji dobički. Kdo je vse zapitke v tej državi plačal v zadnjih letih? Ljudje, ki so dobivali nižje socialne transferje, nižje pokojnine, nižje plače. Najbolj je to občutil srednji sloj in čas je, da politika pristane na drugačno delitev ustvarjenega. Brez tega na dolg rok ne bo šlo.”

Je računati na to v luči prihajajočih parlamentarnih volitev?

“Naši državi gre dobro in tega smo lahko veseli. Če se spomnim, kakšen je bil proračun leta 2009, takrat sem bila državna sekretarka, imamo danes bistveno več, a se še vedno preračunava, kako privarčevati, kaj moramo ljudem vzeti. Moji nasprotni argumenti so v manjšini, na koncu odloči večina v vladi. Kot ministrici, ki imam samo en glas, pa mi na koncu preostane, da se vprašam, je to še sprejemljivo, ali pa presodim, da se tega ne grem več.”

Predsednik SD Židan v intervjuju za Večer: “Ne želimo si predčasnih volitev, ampak politično stabilnost v Sloveniji.”

16. julija 2016/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v današnjem intervjuju za Večer zatrdil, da SD nikoli ni spodjedala vlade. “Ocenjujem, da smo najbolj trden člen koalicije, zato ker ves čas spremljamo izvrševanje koalicijske pogodbe. Ne želimo si predčasnih volitev, ker namen strank ni imeti čim večjega števila poslancev v opoziciji,” je še dejal Židan. “Ne glede na to, kako nam kažejo raziskave javnega mnenja, se bomo trudili, da ta vlada pripelje mandat do konca,” je poudaril Židan, sicer tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade Republike Slovenije.

V pogovoru z novinarjema Alešem Kocjanom in Urošem Esihom se je dotaknil tudi izbora novega finančnega ministra po nepričakovanem odstopu dr. Dušana Mramorja. “Želim si ministra, ki bo razumel, da lahko trošimo toliko, kolikor imamo,” je povedal. A istočasno si želi, da bi bil minister tudi pristaš rasti, saj je razdolževanje države lažje doseči ob gospodarski rasti.

Na vprašanje, če v SD računajo, da jim bo uspelo od novega ministra za finance iztržiti višje socialne transferje in hitrejše rahljanje varčevalnih ukrepov, je odgovoril, da je pomembno, da se vsak minister, tudi finančni, drži koalicijske pogodbe. “Je pa pomembno, da pri izboljšanjem javnofinančnem položaju pridobijo neposredne ugodnosti tudi državljani,” je navedel Židan. Glede usklajevanja ukrepov za davčno prestrukturiranje, kjer je bila SD v koaliciji med najbolj zahtevnimi pogajalci, je priznal, da bi v stranki še bolj posegli v dohodninsko lestvico, a je davčna reforma vedno kompromis. Tokratni kompromis ocenjujejo kot dober, ker so na eni strani zelo učinkovito posegli v izplačila za poslovno uspešnost ter se dogovoriti tudi za dohodninsko razbremenitev tistih z najnižjimi dohodki z zvišanjem dohodkovnega praga za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave.

O očitku vladi, da razmišlja o konkurenci Luki Koper na območju koprskega pristanišča, je Židan dejal, da bi to pomenilo, da se ne razmišlja dovolj strateško. A zavzemanje za perspektivo Luke Koper in njen razvoj po njegovih besedah ne pomeni, da bo vlada tolerirala morebitne nepravilnosti znotraj delniške družbe Luke Koper. Ena hujših oblik nepravilnosti so po njegovih besedah informacije, da sta znotraj Luke Koper dve vrsti zaposlenih z različnimi pravicami. To je znak nadzornemu svetu Luke Koper in pristojnim inšpekcijskim službam, da zadeve raziščejo in ukrepajo, če gre za kršitev zakonodaje. Zdaj, ko so se stvari v Luki Koper na videz umirile, po Židanovih besedah ni čas, da se nanjo pozabi, ampak, da se v miru analizira, kaj se je zgodilo. “Želimo si državno Luko Koper brez sumov spornih dejanj,” je bil jasen predsednik SD.

Židan je spregovoril tudi o ciljih stranke in na vprašanje, ali vidi upokojensko bazo volivcev kot potencial, kjer lahko SD raste, pa je odgovoril, da bo “znotraj upokojenske baze raslo več strank, ker se je dosedanji model izpel”. “Ideja, da vse upokojence zastopa ena politična stranka, ni dala rezultatov, saj se je položaj upokojencev očitno poslabšal,” je bil oster Židan. Nova usmeritev Zveze društev upokojencev Slovenije je po njegovih besedah torej, da kot partnerja razumejo vse politične stranke. SD ima glede izboljšanja razmer za upokojence tri cilje: vzdrževati realno vrednost pokojnin, skrajšanje čakalnih dob in razvezati varstveni dodatek.

Celoten intervju si lahko preberete na povezavi spletnega Večera: http://skrci.me/7dm4s

Andreja Katič za Večer: “Pri begunski krizi, s katero se danes sooča Evropa, gre v prvi vrsti za reševanje humanitarne krize.”

31. avgusta 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Z ministrico za obrambo Andrejo Katič se je za sobotno prilogo časnika Večer, ki je izšla v soboto, 29. avgusta, pogovarjal novinar Aleš Kocjan.

Gospa ministrica, kako se bo obrambni resor vključeval v reševanje z begunske krize, kateri je ta hip priča stara celina, če bo s tem problemom neposredno soočena tudi Slovenija?

“Sodelavci ministrstva za obrambo so aktivno sodelovali pri pripravi kontingentnega načrta, ki ga je vlada že potrdila. Pri begunski krizi, s katero se danes sooča Evropa, gre v prvi vrsti za reševanje humanitarne krize, zato pridejo obrambno ministrstvo, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska na vrsto za zagotavljanje svojih zmogljivosti in pomoči v poznejših fazah. Vodilno vlogo ima seveda notranje ministrstvo, ker koordinira aktivnosti in postopke pri reševanju te problematike. Mi se vključujemo v tretji fazi, če bi se v Sloveniji nastanilo več kot 500 migrantov. Tedaj nastopimo s svojimi kapacitetami, najprej z nastanitvenim centrom v Logatcu. Za primer preusmeritve migracijskih tokov preko ozemlja naše države pa smo na upravi za zaščito in reševanje že pretehtali vse morebitne scenarije in se posvetovali z vsemi humanitarnimi organizacijami, da smo tudi na to možnost pripravljeni.”

Kakšno vlogo utegne imeti vojska?

“Za zdaj ne predvidevamo vključevanja vojske. Glede nastanitvenih zmogljivosti pa je v pripravi, kot že rečeno, nastanitveni center v Logatcu. Bomo pa v kasnejši fazi oziroma ko bodo potrebe to izkazale, vojsko vključili v logistično pomoč, s prevozi, prehrano, nastanitvenimi kapacitetami, zagotavljanjem higienske in zdravstvene oskrbe.”

Pred šestimi leti sva v tej pisarni govorila z vašo predhodnico in strankarsko kolegico Ljubico Jelušič. Dejala je, da se bodo meje EU in Nata branile na Bližnjem vzhodu, če se bodo tam še naprej kopičili konflikti, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena tudi Evropa. Zdaj smo soočeni s posledicami teh konfliktov v obliki množičnega eksodusa. Kako vidite sedanje razmere? Kot varnostno tveganje za Evropo ali kot humanitarno katastrofo 21. stoletja?

“V prvi vrsti mislim, da gre za humanitarno katastrofo največjih razsežnosti, s katero je v zadnjem obdobju Evropa neposredno soočena. Vsekakor pa te razmere prinašajo s seboj tudi varnostno tveganje, ne le zaradi prihoda beguncev, temveč zlasti zaradi razlogov, ki spodbujajo migracijske tokove in beg ljudi iz njihovih domovin.”

Menite, da Nato z ZDA na čelu in EU čutita del odgovornosti za to, da je konflikt na teh območjih eskaliral do te mere, da družine z otroki bežijo pred revščino, vojno, skrajnimi islamističnimi skupinami?

“Vsi v mednarodni skupnosti nosimo del odgovornosti za to in vsi bi se morali tega zavedati pri reševanju te problematike.”

V Evropi se že kopiči nestrpnost, posamezne skupine nasprotujejo množičnemu dotoku migrantov na staro celino. Se bojite, da bi lahko bili v Sloveniji priča takšnim ekscesom, da bo del javnosti nastopal z negativnim odnosom do problema, kateremu smo priča?

“V vsaki družbi imamo različne ljudi. Zagotovo prihaja v Sloveniji do posameznih tovrstnih mnenj, pri čemer menim in upam, da gre za osamljene primere. Prepričana sem, da je Slovenija odprta družba, kar smo v preteklosti že dokazali, ko smo se soočali s krizo na Balkanu. Tudi v tem primeru bomo znali pravilno odreagirati in pokazati enako mero razumevanja kot v 90-ih letih za ljudi v stiski.”

Slovenija je na politični ravni že vključena v soočanje z begunsko problematiko, saj je sklenila nameniti 1,3 milijona evrov za sodelovanje Triglava v operaciji EUNAVFOR. Ta ni kvalificirana kot humanitarna operacija, temveč kot vojaška. Kako gledate na to, da je Slovenija sklenila sodelovati pri preganjanju tihotapcev, ne pa reševanju beguncev?

“Drži, da operacija, ki jo omenjate, še ni povsem dodelana. Manjkajo pravne podlage, predvsem za kasnejše faze operacije, na kar so opozarjale številne države članice EU, tudi Slovenija. Jasno je bilo povedano, da je za takšno operacijo vojaške narave potrebno bodisi povabilo libijske vlade bodisi resolucija Varnostnega sveta OZN, da se lahko operacija razvija na način, kot je bila načrtovana. V prvi vrsti gre za boj proti tihotapcem, da se torej na ta način pomaga tudi beguncem. Namen je seveda preprečiti katastrofe, ki so se dogajale in se še dogajajo na morju, ko v prenatrpanih čolnih utone na stotine ljudi. Slovenska vlada je za zdaj sklenila sodelovati le v prvi fazi operacije. Ta del operacije pa je pretežno humanitarne narave. Gre torej za pomoč beguncem na morju. Na ta način je bila Slovenija lani že vključena s svojo ladjo Triglav v italijansko humanitarno operacijo Mare Nostrum.”

Ko govorimo o obrambnih zadevah, veliko govorimo o varnostnih tveganjih in grožnjah. Kaj danes po vašem mnenju ogroža Slovenijo?

“Treba je ločeno gledati Slovenijo kot samostojno in suvereno državo ter Slovenijo kot članico zveze Nato in EU. Trenutno nismo soočeni z grožnjo neposrednega napada na Slovenijo, smo pa v okviru zavezništva izpostavljeni vsemu, kar se dogaja v svetu. V tem pogledu prednjači kriza v Ukrajini in posledično poslabšanje odnosov z Rusijo. Nadalje so razmere nestabilne na Bližnjem vzhodu, soočamo se z različnimi oblikami terorizma v svetu, tudi v naši bližini. Vse to pa utegne vplivati na razmere na zahodnem Balkanu. Sogovornike v okviru EU in Nata opozarjamo, da ne smemo zanemariti Zahodnega Balkana, saj je to še zmeraj nemirno območje in ga lahko kriza v okoliških regijah dodatno destabilizira.”

Omenjate poslabšanje odnosov z Rusijo. Seveda govorite o poslabšanju odnosov med državami članicami Nata in EU na eni strani in Rusijo na drugi. Slovenske oblasti imajo v zadnjem času dobre odnose z Moskvo. Kako v zavezništvu gledajo na to?

“V Natu je bilo jasno dogovorjeno, da je treba implementirati sporazum iz Minska. EU je sklenila nadaljevati sankcije. Istočasno pa je bilo na vseh ravneh dogovorjeno ohranjati določen dialog z Rusko federacijo. V tem duhu temu sledi Slovenija. Z Rusijo smo trenutno obrambno in vojaško sodelovanje omejili, ohranjamo pa sodelovanje na področju zaščite in reševanja.”

Na srečanju z drugimi obrambnimi ministri niste dobili občutka, da sta slovensko-ruski odnos in obisk ruskega premierja Medvedjeva v Sloveniji nekakšna motnja?

“Nič takega nisem čutila, še zlasti ne, da bi bila Slovenija izpostavljena kot država s posebnim ali drugačnim odnosom do Rusije.”

Kakšna je vaša izkušnja iz Bruslja, kjer na sedežu Nata sedite ministri 28-erice zavezništva. Kakšen status uživa Slovenija?

“Nedvomno smo enakopravna in enakovredna partnerica za tem omizjem. Tudi mene osebno so kot novinko dobro sprejeli. Zlasti kolegice, obrambne ministrice drugih držav, so se izkazale kot izjemno kolegialne. Prepričana sem, da veljamo za kredibilno partnerico.”

Koliko žensk sedi za omizjem obrambnih ministrov v Natu?

“Kar nekaj. Obrambne resorje vodijo ženske v Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem, v Albaniji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini, če omenim še partnerski državi Nata. In naj povem, da imajo ministrice zelo odločno vlogo v razgovorih in razpravah na ministrskih srečanjih.”

Kakšnih očitkov ste deležni zaradi nizkih obrambnih izdatkov in skorajda popolne odsotnosti investicij v obrambo?

“Med 28 članicami smo država z najvišjim padcem obrambnih izdatkov. Še leta 2010 smo imeli obrambne izdatke v višini 1,61 odstotka BDP. Do letos so se skrčili na 0,95 odstotka BDP, pri čemer moramo vedeti, da je bil pred petimi leti tudi bruto družbeni proizvod v državi višji, kot je danes. Sedaj je v pripravi proračun za 2016 in 2017. Razumem, da je to težko obdobje in da bo zlasti leto 2016 za javne finance zelo zahtevno. Ko je bil julija na obisku generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, smo se o tem pogovarjali in nekaj tudi dogovorili. Neke zaveze smo dali. Generalni sekretar je odšel iz Slovenije zadovoljen. V vseh mednarodnih stikih se tudi z drugimi državami članicami nenehno pojavlja to vprašanje, saj smo se vsi s sprejemanjem strateških dokumentov zavezali k svojim prispevkom. Upam, da proračun za prihodnje obdobje še ni dokončan in da bomo sledili tem zavezam, ki smo jim dali.”

Ali lahko premierjeve zaveze Stoltenbergu razumemo tako, da je nižanje obrambnih izdatkov po petih letih doseglo dno. Prihodnje leto naj bi bil obrambni proračun na ravni letošnjega, od 2017 naprej pa vsako leto višji za 0,04 odstotka BDP?

“Mi smo pripravili Srednjeročni obrambni program za obdobje 2015-2020, v katerem smo načrtovali skladno z dogovorom in zavezami. V razrezu proračuna, ki predstavlja okvire za posamezne proračunske porabnike, so te številke nekoliko drugačne. Ponavljam, da razumemo, da bo leto 2016 težko, in da bo izjemno zahtevno sestaviti proračun. Za naprej pa pričakujemo, da se bomo še dogovarjali o obsegu sredstev in da bomo sledili obljubam, ki smo jih dali. Pričakujem, da se bo razrez v septembru do potrditve proračuna na seji vlade še spreminjal. Upam, da bomo sledili zavezam, ki smo jih dali pred domačo in tujo javnostjo.”

Razrez kaže, da bo obrambni resor iz integralnega dela proračuna v letu 2016 dobil med 200 in 300 tisoč evri več. V letu 2017 pa milijon evrov več kot v 2016.

“Drži. Če to preračunate v odstotke BDP, ki ga pričakujemo v prihodnjih dveh letih, pa boste videli, da to ne sledi temu, kar smo napovedali generalnemu sekretarju.”

Ste se že pogovarjali s finančnim ministrom Mramorjem na štiri oči?

“S finančnega ministrstva smo dobili odgovor na naš Srednjeročni obrambni program 2015-2020. To mnenje je bilo negativno. Zato sem predlagala novo srečanje. Na tisti dolgi proračunski seji konec julija je bilo dogovorjeno, da bomo postavke za 2017 še pregledali. Zato mislim, da bi moralo priti do drugačnega razreza za 2017.”

Kaj bi pomenilo, če Slovenija besede, ki jo je dal premier Cerar generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu, ne bi držala?

“Slovenija mora – zlasti to velja za obrambno ministrstvo – ravnati gospodarno s svojim denarjem, hkrati pa izvršiti vse, kar je bilo dogovorjeno. Ne le zaradi obljub, izrečenih v okviru Nata in EU, temveč predvsem zaradi naše države same. Pomembno je, da sledimo temu in da poskrbimo za lastno varnost. Po drugi strani pa je jasno, da to ne bo možno v takem obdobju, kot je načrtovano, če proračun temu ne bo sledil. Zato menim, da bo potreben premislek. Tako je nakazalo tudi ministrstvo za finance z vprašanjem, ali je obramba tudi del prioritet slovenske države. Glede na to, da obramba ni le Slovenska vojska, temveč tudi zaščita in reševanje ter pomoč vojske v primeru naravnih in drugih nesreč, menim, da mora biti obrambna absolutno uvrščena med prioritete države.”

Kaj prinaša postopno minimalno višanje obrambnih izdatkov za obrambni sistem?

“Razvoj Slovenske vojske imamo začrtan z dolgoročnimi strateškimi dokumenti. Srednjeročni obrambni program za petletno obdobje je le izvleček tega. Če ministrstvo ne razpolaga z zadostnimi viri, to pomeni, da se načrtovane aktivnosti zamikajo v poznejše obdobje. V prihodnjih letih je ključno osnovno opremljanje vojakov, nadalje za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Naša oprema je stara, zato je treba veliko denarja vlagati v vzdrževanje in ohranjanje zmogljivosti te opreme. Šele potem lahko začnemo govoriti o modernizaciji. Pri tem velja omeniti, da največji delež našega proračuna porabimo za stroške dela, manj kot odstotek za modernizacijo. Naša zaveza je, da ta trend obrnemo, zato moramo marsikaj postoriti tudi sami pri sebi, da se razmere izboljšajo. Brez primernih sredstev bo to težko doseči.”

Nato priporoča 20 odstotkov obrambnih izdatkov za modernizacijo. Slovenija namenja, kot pravite, manj kot odstotek. Še dolgo ne boste obrnili tega trenda po zavezniških merilih.

“Po naših izračunih bi takšno razmerje dosegli šele po letu 2020. In to ob predpostavki, da bi naša zaveza, dana Stoltenbergu, obveljala – če bo torej obrambni resor v prihodnjem letu deležen enakega deleža sredstev v razmerju do BDP in potem postopoma vsako leto za 0,04 odstotka BDP več. Dokler ne dosežemo ustrezne ali priporočene delitve obrambnih sredstev, pa moramo ohranjati stanje in nadgrajevati obstoječo opremo. Tudi zato je zelo pomembno, da pripravimo realen srednjeročni program, saj morajo države članice zavezništva vedeti, na kakšen doprinos lahko računajo z naše strani.”

Sindikat ministrstva za obrambo vam očita neodgovorno razporejanje sredstev iz obrambnega proračuna – med drugim so kritični do nabave brezpilotnih letal v času krize, ko so vojaki napol bosi. Kako gledate na to razdvojenost, da Nato na eni strani pričakuje več investicij, naše vojake pa celo tiste, ki se znajdejo v odstotku sredstev iz obrambnega proračuna, zmotijo?

“Na prvem mestu je tudi zame varnost naših vojakov. Imeti morajo ustrezno opremo in usposobljeni morajo biti za delovanje. Nedvomno pa je za sindikaliste na prvem mestu položaj delavca. In prav je tako. Zato moramo eni in drugi iskati ustrezne rešitve. Če Slovenija ne bo sprejela zaveze, da so obramba ter zaščita in reševanje del proračunskih prioritet, bomo morali opraviti resen razmislek o tem, kako v prihodnje. V zvezi z javnim naročilom brezpilotnih letal pa bi izpostavila, da je bilo med tremi ponudbami izbrano slovensko podjetje C-Astral iz Ajdovščine. Dosegli smo najnižjo ceno. Hkrati velja omeniti, da je obrambno ministrstvo v preteklosti sofinanciralo razvoj brezpilotnikov in tudi na tej osnovi je omenjeno podjetje razvilo vrhunsko tehnologijo in je danes uspešen in uveljavljen proizvajalec brezpilotnih letal tudi na mednarodnih trgih. Bi pa vseeno odgovorila glede zagotovitve ustrezne osebne opreme za pripadnike Slovenske vojske. To bomo za vse zagotovili do konca letošnjega leta.”

Kaj se bo zgodilo, če bodo vojaki vsi po vrsti po sodni poti terjali izplačilo nadur? Po uradnih podatkih imajo vojaki skupno neporavnanih okrog 400.000 nadur, sindikati pa operirajo z nekajkrat višjo številko.

“O tem vprašanju obstajajo različna pravna mnenja. Dokler zadeve niso razčiščene, težko minister sledi eni razlagi. Razmere spremljamo, tožbe za zdaj niso množične. Nedvomno pa je to težava, ki se vleče že vrsto let. V preteklosti vprašanje nadur ali prerazporejenih ur ni bilo razrešeno. Pa ne le v vojski, podoben problem imajo medicinske sestre in še nekateri poklici s specifičnimi oblikami delovanja. Delo v vojski poteka v drugačnih delovnih razmerah in ob neenakomerno razporejenem delovnem času. Zato je težko posploševati in iskati pavšalne rešitve za vse. Žal je treba pogledati od primera do primera in vsakega posamično reševati. Kakor bo na sodišču odločeno, temu bomo sledili.”

Že štiri leta zapored vojska ne dosega vladnega kadrovskega načrta. Čemu pripisujete razloge za to, da vojska ne more zapolniti svojih vrst?

“Obstaja nekaj konkretnih razlogov, drugo je splošno mnenje dela slovenske javnosti, da vojske ne potrebujemo. Javno mnenje na splošno ni naklonjeno vlaganju v obrambo ter v zaščito in reševanje. Konkretno pa mlade odvrača od poklica vojaka nizka plača, ki znaša za vojaka za začetnika 922 evrov bruto. Povprečna plača slovenskega vojaka je nekoliko nižja od plač v primerljivih poklicih. Poleg tega imajo vojaki zaposlitev za določen čas do 45. leta starosti in za zdaj nimamo sprejetih jasnih rešitev, kako naprej. Vsekakor je treba okrepiti zavedanje, da sta vojska ter sistem zaščite in reševanja pomembna segmenta slovenske družbe. Če bomo sprejeli rešitve za vojake po 45. letu, bo precej lažje. Novi zakon o obrambi, ki ga pripravljamo, bo ponudil nekatere rešitve. Velja pa omeniti tudi to, da imamo dokaj zahtevne kriterije za sprejem v vojaške vrste. Za začetek obstaja starostna omejitev do 25. leta. Razmišljamo o tem, da bi starostno mejo dvignili, toda po drugi strani je v Slovenski vojski povprečna starost skoraj 40 let. V primerljivih vojskah je ta pod 30 leti. Žal pa moram povedati, da relativno veliko prijavljenih kandidatov ne izpolni zdravstvenih in psihofizičnih kriterijev. Številni imajo povišan holesterol, čezmerno telesno težo, slabo zobovje, slabo fizično kondicijo … Mi pa potrebujemo vojake z dobro kondicijo in v ustreznem zdravstvenem stanju, da lahko opravljajo svoje naloge in da lahko gredo na operacije, kjer je zdravstvena oskrba omejena.”

Soočate se tudi z družbenim problemom – vojaki nimajo ustreznega družbenega statusa in ugleda, četudi vojska kot institucija, sodeč po raziskavah Politbarometra, na lestvici zaupanja v institucije vztrajno kotira pri vrhu. Kakšne ukrepe načrtujete ali morda že izvajate za dvig ugleda vojske?

“Oblikovali smo delovno skupino, ki pripravlja načrt za promocijo Slovenske vojske, da bi se več mladih vključilo v njene vrste. Iščemo torej kratkoročne rešitve, vsi pa se zavedamo, da bo treba poiskati dolgoročne sistemske rešitve. Tudi s tem se intenzivno ukvarjamo. Mlad človek mora videti svojo karierno pot v vojski, zato je treba urediti sistem plač, treba je odpraviti anomalije in poiskati odgovore na neodgovorjena vprašanja. Treba je spremeniti naš odnos, zagotoviti karierni sistem, rešiti status vojakov po 45. letu itd.”

Vašega predhodnika Janka Vebra je s položaja odnesla skrb zaradi posledic spremembe lastništva v Telekomu, ki za zdaj ostaja v slovenski lasti. Je to dobro?

“Mislim, da bi morala vlada vsa podjetja, ki še niso privatizirana, uvrstiti v nedavno sprejeto Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, torej tudi tista, ki še niso prodana s seznama petnajstih, katerega je državni zbor potrdil za privatizacijo junija 2013. Sedaj, ko je Telekom ostal v slovenski lasti, ga je po mojem treba vključiti v strategijo in določiti skladno z njo cilje, ki jih mora podjetje doseči. Država ni slab lastnik, lahko pa je slab upravljavec premoženja. Strategija upravljanja kapitalskih naložb je prvi tovrstni dokument, ki ga imamo v Sloveniji, in jasno nakazuje, kako naj bodo upravljana podjetja, kakšno donosnost morajo imeti.”

Vebra je v resnici odneslo s položaja naročilo Obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, naj analizira spremembo lastništva v Telekomu za varnostni sistem. Vi ste na hearingu napovedali zamenjavo direktorja OVS. Zakaj vaš prvi izbor za predsednika vlade ni bil ustrezen?

“S predsednikom vlade sva imela kar nekaj tehtnih razgovorov na to temo. Strinjal se je z oceno, da je bil predlagani kandidat kompetenten, vendar je menil, da bi bilo dobro, če bi za direktorja OVS imenovali koga, ki že dela v obveščevalni dejavnosti, torej bodisi v OVS bodisi v Sovi. Opravljamo nove razgovore, neki izbor kandidatov že imamo in kmalu bomo svoj izbor spet predstavili predsedniku vlade.”

Kdo pa je bil vaš prvi kandidat?

“Ne bi ga želela javno izpostaviti. Lahko pa povem, da nobeno od imen, ki so krožila v javnosti, ni bilo pravo.”

Kako ocenjujete prvo leto sodelovanja v Cerarjevi koaliciji? Vaša stranka velja za nestabilno partnerico, poleg sodelovanja v vladi vse bolj tekmuje z opozicijsko Združeno levico, ki se prebija na vrh javnomnenjskih lestvic in zelo očitno krade volivce iz vašega bazena.

“Ne strinjam se z oznako, da smo nestabilna partnerica. Nobena slovenska vlada še ni prenehala dela zaradi Socialnih demokratov. Glede delovanja koalicije in vlade pa menim, da bo v drugi polovici leta še bolj jasna usmeritev vlade, saj bodo v parlament posredovani številni strateški dokumenti, kot je bila denimo strategija upravljanja. Menim, da je v koaliciji pomemben prispevek Socialnih demokratov, ker je pomembno za Slovenijo, da ohrani naklonjenost ljudem in da se vzpostavlja ravnovesje med kapitalom in prispevkom delavca k dodani vrednosti. Vprašanje, kam bi se tehtnica nagnila, če ne bi bilo Socialnih demokratov v vladi.”

Kako kot obrambna ministrica sodelujete z vašim vrhovnim poveljnikom, nekdanjim predsednikom vaše stranke?

“S predsednikom republike, gospodom Borutom Pahorjem, se že veliko let poznava. Najino sodelovanje je dobro. Predsednik kot vrhovni poveljnik mora biti dobro seznanjen z vsem, kar se dogaja v Slovenski vojski. Zato se o najbolj ključnih vprašanjih redno posvetujemo. Seveda pa je ravno tako pomembno dobro sodelovanje s predsednikom vlade, ki je prvi minister med ministri.”

Kako gledate na stališča predsednika republike danes, ko govori, da je treba povečati obrambni proračun, čeprav je ravno on kot predsednik vlade začel trend nižanja obrambnih izdatkov?

“Vedeti moramo, da je imel obrambni resor leta 2010 neprimerno več sredstev kot danes, ko se manko resnično pozna. Takratni predsednik vlade gotovo ni pričakoval, da bodo te odločitve imele tako dolgoročne posledice in da bodo vsi naslednji predsedniki vlad naprej nižali obrambne izdatke.”