črpanje evropskih sredstev

Prispevki

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

9. julija 2019/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mf

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

“Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo.”

10. junija 2019/in Aktualno, Novice /by mf

Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”

Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.

Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.

Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.

Škoberne v poslanskem vprašanju predsedniku Vlade: Krepitev gospodarske rasti terja uspešno črpanje evropskih sredstev

19. junija 2017/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na redni junijski seji Državnega zbora predsedniku vlade dr. Miru Cerarju postavil vprašanje glede črpanja evropskih sredstev. Vprašanje je najavil v luči koalicijske zaveze, ki po besedah Škoberneta kot eno izmed osrednjih prioritet politične vsebine nadaljnjega razvoja – v skupaj dogovorjenih in usklajenih izpostavljenih okvirih – opredeli tudi učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov. Škoberne je spomnil, da je bilo s tem doseženo tudi soglasje koalicije o vzpostavitvi učinkovite strukture in dobre administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev Evropske unije.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta, postavljenega na 31. redni seji Državnega zbora RS in odgovor dr. Mira Cerarja nanj (magnetogram):

Poslanec SD Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast. Naše gospodarstvo je celo tako učinkovito, da že drugič v letošnjem letu tako Banka Slovenije kot tudi mednarodne institucije ter Umar popravljajo napoved naše rasti. Za to je mogoče vzroke poiskati v vsaj treh ključnih momentih. Prva je bila fiskalna konsolidacija, ki smo jo v koalicijski vladi izvedli še v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Drug pomemben faktor je bistveno povečanje industrijskega odjema naših ključnih izvoznih partnerjev in v tretjem delu, seveda posledično, povečano povpraševanje gospodinjstev in tudi našega gospodarstva.

Tisto, kar je ključno, če želimo to rast ohraniti in jo tudi okrepiti, pa je seveda uspešnost črpanja evropskih sredstev ter seveda tudi vseh ostalih virov, ki so nam na razpolago. V letošnjem letu tako vstopamo v zadnje leto prve polovice finančne perspektive, ki je za Slovenijo ključno, predvsem z vidika, da bo v letu evalvacije potrebno ugotoviti ali smo počrpali dovolj sredstev, ali smo bili dovolj učinkoviti, in se ob tem seveda tudi ustrezno odzvati, v kolikor bi prišli v sivo polje tistega, čemur rečemo možnost, da nam zaradi neuspešnega črpanja Evropska komisija za drugo polovico perspektive celo zniža možnost dostopa do sredstev.

Zakaj vas to sprašujem? Ker je pomembno, da danes tudi od vas, spoštovani gospod predsednik, slišimo kje smo in da nas pomirite, da bomo v naslednjem obdobju imeli možnost polnega črpanja, saj smo v lanskem letu takšen čas iz evropskih skladov počrpali oziroma nam je bilo dodeljeni slabih 600 milijonov evrov, torej 189 % razpoložljivega denarja, pri čemer je bilo pogodbeno vezanih od tega le 12 % izplačil iz državnega proračuna, iz tega naslova pa je bilo lanskega junija 0,7 %. In v luči tega, v kolikor se te številke niso spremenile, pa verjamem da bistveno so se, vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik, kje smo danes?

Premier Miro Cerar:

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec Jan Škoberne. Torej, ko smo pričeli z delom v tej vladi je bilo pravzaprav stanje na tem področju slabo oziroma ni bilo dobro. V Sloveniji je za programsko obdobje od 2007 do 2013 glede črpanja evropskih sredstev grozila izguba sredstev iz prejšnjega, tega programskega obdobja, kajti nepočrpanih je bilo še skoraj za milijardo in pol sredstev od skupno razpoložljivih štirih milijard in 100 milijonov evrov. In najbolj kritično je bilo stanje na področju kohezijskega sklada, kjer od 1,5 milijarde ni bila počrpana skoraj cela milijarda.

Takrat smo zasedali 19. mesto med 28 članicami, sredstva tega obdobja pa je bilo možno črpati še do konca leta 2015. In temu smo namenili polno pozornost ravno takrat in prvi ukrepi Vlade so bili takšni, da smo iz 19. mesta takrat se povzpeli na 4. mesto in pravzaprav počrpali skoraj vsa ta sredstva, torej smo bili v tem zelo uspešni. Seveda pa smo se takoj lotili tudi zaostankov na področju tekočega programskega obdobja 2014–2020.

Naj povem, da o prevzemu poslov ni bilo dogovorjenih programskih dokumentov. Sistem izvajanja sploh še ni bil niti postavljen, kaj šele akreditiran, kar je pogoj za črpanje sredstev iz proračuna Evropske unije. Informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je bil zastarel, mislim da že 11 let ni bil posodobljen in ni zadoščal zahtevam, ki so bile postavljene s strani Evropske unije za novo programsko obdobje. Zato smo morali zagotoviti najprej institucionalno in kadrovsko stabilnost sistema.

Kaj smo storili? Zdaj imamo dogovorjene programske dokumente, imamo partnerski sporazum, imamo operativni program. V celoti je postavljen normativni okvir izvajanja, sistem izvajanja je tudi ustrezno akreditiran, nov informacijski sistem zdaj zadostuje vsem kriterijem ekohezije. In seveda naj poudarim, odobrenih je že več kot tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju. Izdanih je bilo 213 odločitev o podpori v znesku preko ene milijarde evrov.

V Vladi seveda vsake tri mesece podrobno pregledamo stanje na tem področju, na področju izvajanja kohezijske politike in s tem seznanjamo tudi Državni zbor.

Glede zamud, ki nastajajo, tukaj imate prav in s tem seveda nisem zadovoljen, zato priganjam, da se jih odpravi. Do teh zamud prihaja v največji meri pri posameznih projektih, ki se financirajo predvsem v okviru Ministrstva za okolje in prostor so pa te zamude tudi posledica bistveno bolj zapletenih postopkov, ki so predpisanih s strani Evropske unije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Tukaj smo soočeni z novo okoliščino, ki jo je povzročila Evropska unija. Res je tudi, da smo morali izvajanje kohezijske politike v drugi polovici maja začasno ustaviti zaradi prehoda iz starega na nov informacijski sistem, ta je zaživel 1. junija letos. In ta prehod na ta sistem je bil skrbno načrtovan in seveda izveden vendar je prišlo tudi zaradi tega do zamud in temu namenjamo sedaj posebno pozornost in zadeve rešujemo.

Vsekakor imamo zdaj izveden nek učinkovit, dober, bi rekel sistem. In jaz mislim, da seveda gremo tukaj v pravo smer, jasno pa je, da moramo biti v prihodnjih mesecih še bolj učinkoviti, da te zamude, ki sem jih omenil, odpravimo in to bi bilo toliko.

Poslanec SD Jan Škoberne:

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz vam verjamem in sem vesel, bi pa vendarle ponovil. Lansko leto je bilo stanje: 19 % dodeljenih, 12 % pogodbeno vezanih, 0,7 % razdeljenih od možnega. Ministrica je danes tukaj, verjetno lahko dobimo številke. Pomembno bi bilo, da ta zbor ve kje smo pri črpanju sredstev.

Kar se tiče manjših zamud pa se bojim, da ni samo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in da je potrebno odreagirati. Denimo tukaj imam pred seboj dopis Mladinskih organizacij Ministrstvu za izobraževanje, ki pravi, da reševanje zahtevkov traja nerazumno dolgo: »organizacije za leto 2017 nismo prejele še nobenih sredstev kljub temu, da se držimo določil in rokov žal pa obratno ne drži za državo«. In potem v nadaljevanju: »verjamem, da veste, da smo v primeru neizplačila plač, zaradi nelikvidnosti v davčnem prekršku po zadnji spremembi Kazenskega zakonika vladne pa seveda tudi, zaradi kršitve socialnih pravic lahko pregonljivi po tem zakonu«.

Situacija me skrbi, v kolikor je danes edini podatek, ki ga dobim, realen, da je približno tretjina počrpana, številke za lani so na mizi, pisma dobivate vi, jih dobivamo mi. Strah nas je pa vseh skupaj tako kot denimo pri teritorialnem in čezmejnem sodelovanju, kjer je menda težava na MOP, da se nam bo zgodilo to, da bo obseg sredstev, ki nam je na razpolago, odšel drugam v države, ki bolje črpajo. Sam se absolutno zavedam, da delate vse kar je v vaši moči, se pa gleda na odgovor, ki ste mi dali, bojim ali so vam dali ustrezne številke, ker kot že povedano, številke za lani so na dlani, za letos pa jih potrebujemo.

Premier Miro Cerar:

Ja, čisto na kratko. Kot ste sami rekli na ta vprašanja bo podrobneje zagotovo odgovorila tudi pristojna ministrica. Dejstvo je, da jaz zaupam tem številkam, saj sem jih dobil s strani ministrstva oziroma ministrice in njenega urada. Dejstvo je, da zamude so kot smo rekli. Tukaj si prizadevamo, da bi jih čim prej odpravili. Dejstvo je, da tudi v primerjavi z drugimi državami smo tu na približno istemu nivoju kolikor sem obveščen. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni in reči to je sedaj to. Moramo delati, delati, da dosežemo take rezultate kot smo jih na začetku dela te Vlade, ko smo zaključevali pač zadevo z vidika prejšnje perspektive, tako da lahko samo zagotovim, da bom maksimalno seveda spremljal tudi v nadaljevanju kako te zadeve potekajo. Boste pa tudi sami v državnem zboru sproti obveščani. Verjamem, da bomo tudi tukaj uspešni. Hvala.