Jernej Pikalo in Marko Koprivc sta pred pričetkom obravnave koalicijske novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na seji matičnega odbora podala izjavo za javnost.
Komisija DZ za nadzor javnih finance (KNJF) je danes na nujni seji sprejela predlagani sklep Socialnih demokratov, da KNJF priporoči Vladi Republike Slovenije, da Javnemu zavodu Radiotelevizija Slovenija zagotovi potrebno primarno financiranje za izvajanje javne službe in s tem omogoči institucionalno avtonomijo ter uredniško neodvisnost Radiotelevizije Slovenija.
Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.
Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:
Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.
Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …
A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.
Spoštovani.
»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.
V zvezi z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:
– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.
– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.
S spoštovanjem,
Matjaž Nemec
poslanec SD
Vlada je danes sprejela uredbo o lokalnem razvoju, na podlagi katere bodo lahko lokalne skupnosti v obdobju 2014-2020 črpale 96 milijonov evrov. Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu se zdi pomembno, da uredba predvideva pristop od spodaj navzgor, kar pomeni, da lokalne akcijske skupine same določijo, kaj je zanje pomembno. Država bo denar za projekte v okviru uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi lokalna skupnost, zagotovila prek treh evropskih skladov – iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo prišlo 52,4 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 36,8 milijona evrov, iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pa 6,7 milijona evrov.
Lokalni akterji, kot so društva, občine, podjetniki, regionalne razvojne agencije in posamezniki, ki jih zanima razvoj lokalnega območja, bodo sami določili, kaj so za njih pomembni projekti, vendar bodo morali nasloviti vsaj enega od štirih tematskih področij – ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih sredstev, npr. investicije v malo infrastrukturo, varstvo okolja in ohranjanje narave in večjo vključenost mladih, žensk ter drugih ranljivih skupin, je pojasnil minister Židan. Po sprejemu uredbe bodo imele lokalne skupnosti v okviru akcijskih skupin leto dni časa, da pripravijo program in ga vložijo na kmetijsko ministrstvo, ko bodo dobile odločbo, pa bodo lahko začele izvajati program.
Ali vložijo program takoj ali čez nekaj mesecev, niti ni tako pomembno. “V tem primeru namreč ne velja načelo: kdor prvi pride, prvi melje, ampak je denar razdeljen glede na število prebivalcev, velikost lokalnih skupnosti in razvojne ogroženosti. Lokalne skupnosti ta denar v vsakem primeru čaka,” je dejal minister Židan. V preteklem obdobju je država v ta sklad namenila okoli 33 milijonov evrov, kar pomeni, da je tokratna uredba vredna precej več. Dosedanje izkušnje s črpanjem sredstev so dobre, je povedal Židan, ki je tega programa vesel, saj je eden redkih, kjer lokalne skupnosti same določijo, kaj je zanje pomembno, država pa jim ničesar ne vsiljuje. Pri projektu poleg kmetijskega ministrstva sodelujeta tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
