Novi predsednik Foruma starejših SD postal Dušan Semolič
Na današnji 3. Konferenci Foruma starejših Socialnih demokratov je bil za novega predsednika izvoljen dolgoletni član SD Dušan Semolič.
Na današnji 3. Konferenci Foruma starejših Socialnih demokratov je bil za novega predsednika izvoljen dolgoletni član SD Dušan Semolič.
Po podatkih Evropske komisije (EK) se bo število starejših v EU povečalo. Danes je 20 % prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2070 pa naj bi se ta delež povečal na 30 %. Hkrati naj bi se delež ljudi, starejših od 80 let, po pričakovanjih več kot podvojil in do leta 2070 dosegel 13 %. Število ljudi, ki bodo morda potrebovali dolgotrajno oskrbo, se bo skladno s tem predvidoma povečalo z 19,5 milijona, kolikor jih je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030 in 30,5 milijona leta 2050 (EU-27).
Vem, da ne gre za enostavne odločitve in vem, da marsikdo razmišlja drugače. Prav je tako. Pomembno je le, da so naše odločitve iskrene in lepo bi bilo, če bi jih sprejemali tudi z mislijo na sočloveka. Svet je lahko lep, življenje pa lahko premaga smrt. Odločitev je v vaših rokah. Prosim, cepite se.
Številna udeležba na posvetu potrjuje, da je tema ne samo zanimiva, ampak pereča in zahteva takojšnje ukrepanje, je izpostavila predsednica osrednjeslovenskega FS SD Mira Ključanin.
“Umiranje je sestavni del našega življenja, skrb svojcev in skupnosti pa je, da je dostojanstveno. Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji, je odprto vprašanje,” je na posvetu o evtanaziji v organizaciji Foruma starejših SD dejal njegov predsednik mag. Franc Hočevar. Udeleženci posveta, ki je potekal v Ljubljani, so med drugim poudarili, da evtanazija ne bi smela biti politično vprašanje. V svetu je sedem držav – Belgija, Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nizozemska, Švica in ZDA (v sedmih zveznih državah), ki so evtanazijo ali pomoč pri samomoru legalizirale. Komisija RS za medicinsko etiko ima o tem jasno stališče, ki ga je na posvetu predstavil njegov predsednik in nekdanji minister za zdravje dr. Božidar Voljč.
Komisija po navedbah Voljča ne podpira evtanazije, ker človeških stisk ne moremo reševati tako, da tiste, ki so se v njih znašli, usmrtimo. “To je proti vsem pravilom in vrednotam civilizirane družbe,” je poudaril Voljč in dodal, da zdravnik v prvi vrsti skrbi, da ostane bolnik živ. Zato povsod, kjer evtanazijo izvajajo, naletijo na moralne in etične pomisleke, pokazale pa so se tudi zlorabe. Kot primer je navedel Nizozemsko, kjer vsak dan evtanazirajo že 16 ljudi. Veliko evtanazij je tam celo brez soglasja bolnika, v omenjenih državah pa nasploh iz leta v leto evtanazirajo več in več ljudi.
Voljč je opozoril, da evtanazije ne podpira niti odbor za pravna in etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Poleg zakonodaje to prepoveduje tudi Kodeks zdravniške etike. Razlogi za nasprotovanje komisije in stroke evtanaziji so po besedah Voljča v tem, da je varovanje človeškega življenja s stališča zdravnika največja vrednota. Ne le Hipokratova prisega, tudi Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja, je dejal in opozoril na pomen učinkovite paliativne oskrbe. “Dokler nimamo razvitega tega področja, kot bi bilo treba, je o evtanaziji težko govoriti. Ta ob dobrem sistemu paliative sploh ni potrebna,” je zatrdil Voljč. Zaveda se, da so v Sloveniji ljudje, ki evtanazijo zagovarjajo in tisti, ki so proti njej. “In to velja tudi za oba politična pola, desnico in levico,” je dejal Voljč, ki je izrazil bojazen, da bo odločanje za ali proti evtanaziji postala “politična tema”.
“Razprava o smrti oziroma evtanaziji ne sme nikoli biti politično vprašanje. Tu gre za vprašanje, ali je to človekova pravica pravica ali pa tržno blago,” je prepričan tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki se je na kratko udeležil današnjega posveta. Tudi za vodjo Poslanske skupine SD Matjaža Hana je ta tema “absolutno nepolitična” in zelo težka. Nekdanja poslanka SD Breda Pečan je spomnila na zgodovinarja Janka Pleterskega, ko mu je življenje pri 95 letih postalo neznosno breme in je poslance pozval, naj ljudem omogočijo odločanje o koncu svojega življenja. “Če bi bila dementna, bi si želela evatanazijo,” je dejala Pečanova na posvetu.
Na zboru članstva Foruma starejših Socialnih demokratov Območne organizacije SD osrednje Slovenije, ki je potekal 15. januarja v Ljubljani, so članice in člani volili novo vodstvo. Za predsednico so ponovno izvolili Miro Ključanin, za podpredsednico Branko Purkat, podpredsednika Andreja Ocepka in za tajnico Stanko Ritonja.
Članice in člani Foruma starejših so na zboru sprejeli tudi poročilo o delu v preteklem obdobju in program dela za naslednji dve leti. Mira Ključanin je povedala, da je v Forumu starejših SD Območne organizacije osrednje Slovenije preko150 članic in članov, ki so v preteklem obdobju aktivno sodelovali v volitvah, tako predsedniških kot parlamentarnih in lokalnih. Mnogi so bili izvoljeni v občinske svete in svete četrtnih skupnosti, kjer se bodo zavzemali za uresničevanje tako programa SD in v sklopu tega tudi programa Foruma starejših.
“Krepili bomo medgeneracijsko sodelovanje, se zavzemali za pravice starejših in za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Zato se bomo med drugim tudi dejavno vključili v oblikovanje Zakona o dolgotrajni oskrbi in negi,” je ob predstavitvi programa poudarila Mira Ključanin.
Med prihodnjimi nalogami je tudi sodelovanje članstva Foruma starejših pri volitvah v Evropski parlament. Članice in člani so podprli predlog, da naj bo nosilka liste SD za Evropski parlament Tanja Fajon.
Zbrane je pozdravil tudi predsednik Foruma starejših SD Slovenije Franc Hočevar. V svojem nagovoru je izpostavil programske točke Foruma starejših predvsem na področju zdravstva ter dolgotrajne oskrbe in nege, saj je Slovenija najhitreje starajoča družba v Evropi. Zato je zelo pomembno, da članice in člani Foruma dejavno sodelujejo pri urejanju teh področij tako na državni kot na lokalni ravni.
Podpredsednik Območne organizacije SD osrednje Slovenije Tadej Cmerekar pa je zagotovil, da se bo v območni organizaciji slišal glas foruma. Pomembno je vedeti, kaj starejši potrebujejo. Bistveno za uresničevanje teh cilje pa je tesno, ustvarjalno sodelovanje med generacijami.
Na prvi seji predsedstva Foruma starejših SD, ki ga vodi mag. Franc Hočevar, je vodstvo foruma skupaj z gosti med drugim razpravljalo o aktivnostih in delovanju Foruma starejših SD v prihodnjem mandatu ter predstavilo prioritete za leto 2019. Predsedstva se je udeležil predsednik SD mag. Dejan Židan skupaj s poslancema SD dr. Milanom Brglezom ter Markom Koprivcem.
Na seji so članice in člani predsedstva sprejeli smernice FS SD za lokalne volitve:
Na prvi pomladni dan je v Ljubljani potekala programsko-volilna Konferenca Foruma starejših Socialnih demokratov. Konferenco je z nagovorom otvoril predsednik foruma mag. Franc Hočevar, ki je predstavil poročilo o aktivnostih foruma v preteklih dveh letih. Forum se je izkazal za organizacijo, katera je bila v dveh letih zelo aktivna pri opozarjanja na teme, ki se neposredno dotikajo zlasti upokojencev in kakovosti življenja starejših. »Zelo veliko smo se ukvarjali ter opozarjali na problematiko demografske slike, pokojnin, čakalnih dob v zdravstvu in s samimi predlogi za rekonstrukcijo zdravstvenega sistema ter aktivnega staranja in dolgotrajne oskrbe,« je delovanje foruma povzel Hočevar.
»Organizirali smo dve odmevni omizji, o vzpostavitvi demografskega sklada, in na temo bolj učinkovitega zdravstvenega sistema z bivšimi zdravstenimi ministri in direktorji zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tvorno smo sodelovali tudi na več javnih posvetih o temah, ki zadevajo tako generacijo starejših kot tudi delovno aktivnih in mladih,« je poudaril Hočevar. Zelo dobro so po besedah predsednika foruma sodelovali z Ženskim forumom SD in Mladim forumom, pa tudi z drugimi civilno-družbenimi organizacijami, kjer je posebej izpostavil Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). »Forum starejših SD trenutno deluje v 11 območnih organizacijah, v naslednjih mesecih pa bodo ustanovljeni še nekateri novi lokalni forumi, kot npr. v Kopru, Brežicah in Laškem, kar kaže na to, da starejši še vedno želijo aktivno sodelovati pri procesih v družbi,« je napovedal Hočevar.
»Starost ne prinaša samo modrosti in znanja, ampak tudi obvezo, da izkušnje prenašamo na mlajše generacije v korist boljše prihodnosti vseh nas,« je poudaril predsednik Franc Hočevar, ki je bil danes ponovno potrjen za nov mandat na čelu Foruma starejših SD. »V naslednjem letu bo Forum starejših SD še naprej opozarjal in deloval na področju zdravstva, problematike nasilja nad starejšimi, promovirali pa bomo tudi ključne točke iz programa foruma ter aktivno sodelovali pri državnozborskih volitvah in lokalnih volitvah, ki nam sledijo,« je napovedal Hočevar.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je poudaril, da je zelo hvale vredno in pomembno, da so tudi starejši prebivalci aktivni državljani, ki pomagajo in soustvarjajo politiko v korist boljšega stanja ljudi družbi. Izpostavil je glavne točke družbene neenakosti, ki jih Socialni demokrati zaznavamo v Sloveniji in jih želimo »napasti« z našim volilnim programom. »V prihodnjih letih želimo Socialni demokrati izničiti družbene neenakosti in ustvariti pogoje, da bodo ljudje bolje živeli od svojega dela, da bodo mladi imeli najboljše pogoje za izobraževanje in da bodo lahko starejši svoje tretje življensko obdobje živeli bolj dostojno in kakovostno,« je še dodal Židan.
V Ljubljani je potekala javna tribuna Foruma starejših Socialnih demokratov o dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kateri so sodelovali nekdanji ministri za zdravje in direktorjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vodil pa jo je predsednik foruma mag. Franc Hočevar. “Aktualne čakalne vrste v zdravstvu so nedopustne,” je na tribuni poudaril Hočevar, ki so mu pritrdili tudi nekateri od nekdanjih zdravstvenih ministrov in direktorjev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Eden najbolj pogostih pozivov sodelujočih pa je bil poziv k reorganizaciji vodenja v zdravstvu.
Hočevar je pri tem opozoril na ključno zadevo, da mora aktualna politika spoznati, da so zadeve z malo več angažiranosti na vseh straneh rešljive, ne samo z večjim finančnim vložkom, ampak še posebej z reorganizacijo znotraj zdravstvenega sistema, kjer sam vidi še veliko rezerv za izboljšave na področju vodenja samega zdravstvenega sistema.
Po mnenju predsednika foruma Franca Hočevarja so starejši še posebej zainteresirani, da se uredijo problemi, ki so povezani z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Te niso povezani le z dolgimi čakalnimi vrstami, ampak tudi z drugimi težavami in vzroki. “Dolge čakalne vrste so eden od ključnih kazalnikov za oceno organiziranosti zdravstvenih zavodov, razporeditve zmogljivosti oz. mreže, stanja zdravstvene informatike, predvsem pa za oceno operativne usposobljenosti zdravstvenih institucij, splošnega razpoloženja in zaupanja do sistema zdravstvenega varstva,” je poudaril Hočevar.
“Dostopnost do zdravstvene storitve, še zlasti takrat, ko jo nujno potrebujemo, je eden od ključnih dejavnikov za ocenjevanje kakovosti zdravstva, njegove učinkovitosti in kakovosti življenja,” je povedal predsednik foruma Hočevar. “V Forumu starejših Socialnih demokratov smo se zato odločili, da izpostavimo to težavo, da ocenimo in presodimo ali nova zakonodaja in aktivnosti, ki jih izvajajo državne institucije s področja zdravstva, ponujajo prave rešitve, in da povemo, kaj je po našem mnenju prav in kaj je narobe,” je še pojasnil Hočevar.
Nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS Borut Miklavčič je tribuni dejal, da je vodenje slovenskega zdravstva v krizi. Izvirni problem pa je upravljanje z razpoložljivimi sredstvi, namenjenimi za zdravstvo. “Tu smo slabi na vseh ravneh,” je poudaril Miklavčič.
Mag. Martin Toth iz ekspertne skupine v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), v času aktivnega življenja pa je bil med drugim svetovalec generalnega direktorja ZZZS, je dejal, da je boljša organizacija v zdravstvu mogoča že ob obstoječi zakonodaji. Dostopnost je po njegovih besedah odvisna od številnih sistemskih sprememb, toda najprej je treba uresničiti že veljavna določila za večjo dostopnost. Menil je tudi, da vseh potreb ni mogoče zagotoviti iz javnih sredstev.
Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber je ob zadnji Tothovi ugotovitvi opozoril, da je zdravstvene pravice, ki jih ljudje nujno potrebujejo, treba zagotoviti z javnimi sredstvi. Glavna usmeritev predlagane zdravstvene reforme, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa je po njegovi oceni dobra. Tisti trenutek, ko je treba nekaj dodati iz svojega žepa, kar nekateri naredijo težje, se začne razslojevanje, je izpostavil. “Predlog ohranja javni zdravstveni sistem, hkrati pa naroča, kaj se mora še popraviti,” je menil Keber.
Po opozorilu nekdanjega zdravstvenega ministra mag. Andreja Bručana javno zdravstveno službo lahko izvajajo tisti, ki delujejo pod enakimi pogoji evropskega pravnega reda. Vendar bi moralo biti tržno delo koncesionarjev strogo ločeno od dela, ki ga opravljajo kot koncesionarji. “Nujen je strog nadzor, vendar ne samo nad koncesionarji, ampak tudi nad javnimi zavodi,” je dejal Bručan.
Po besedah nekdanjega ministra za zdravje dr. Božidarja Voljča naj bi čakanje na zdravstvene storitve pravično urejale čakalne liste. “Če so te objektivne, so pomembno orodje za načrtovanje ukrepov,” je dejal Voljč. Pomanjkanje podatkov pa po njegovem opozorilu ne omogoča dobrega nadzora in vodenja. “Za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev so potrebna tudi dodatna sredstva,” je dejal nekdanji direktor ZZZS Franc Košir. Spomnil pa je na ugotovitve, da ni dovolj le vodenje čakalnih dob, ampak je treba opraviti še vrsto drugih nalog, denimo preverjati pogoje za zdravstveni poseg.
Tribune so se med drugimi udeležili tudi predsednik SD mag. Dejan Židan, predsednik ZDUS Janez Sušnik in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik ter številni drugi gostje. Predsednik SD je v uvodu razprave izpostavil, da je pravica vsakega državljana, da ima dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, zato se Socialni demokrati borimo za zdravstvo, ki bo solidarno in dostopno za vse ljudi.
V torek, 31. januarja, je v Ljubljani potekal zbor članstva Foruma starejših Socialnih demokratov osrednje Slovenije. Predsednica lokalnega foruma Mira Ključanin je na zboru sporočila, da je v forum osrednje Slovenije včlanjenih že 110 članic in članov. Sprejeta so bila pravila delovanja foruma, navzoči so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prva bo okrogla miza o zdravstveni reformi, ki se jo načrtuje spomladi.
Zbrano članstvo je pozdravil predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar, ki je predstavil najpomembnejše točke programa – usklajevanje pokojnin, vzpostavitev demografskega rezervnega sklada, dolgotrajna oskrba, reforma zdravstvenega sistema in čakalne vrste v zdravstvu. Hočevar je povedal, da se nekateri predlogi foruma tudi že uresničujejo.
Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Martina Vuk je predstavila zakonske spremembe, ki se nanašajo na položaj starejših. Povedala je, da z letošnjim 1. februarjem začne veljati spremenjen zakon o socialno-varstvenih prejemkih, kjer je najpomembnejša sprememba ukinitev zaznamb na nepremičnine in vračilo pomoči. Vložen je tudi predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi bila pokojnina, ob vseh izpolnjenih pogojih, najmanj 500 evrov.
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Nastavitve Google Maps:
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Spoštovanje zasebnosti