Prejšnja vlada Janeza Janše je po mnenju Socialnih demokratov uvedla strogo varčevanje, tokratna pa brezglavo troši. “Ne eno ne drugo ni prava pot, prava pot so lahko samo pametna vlaganja v javno zdravstvo, gospodarstvo, zeleni in digitalni prehod,” poudarja predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo mag. Milan M. Cvikl.
Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.
Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”
“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.
Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”
Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.
V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.
V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”
Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.
Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.
V drugi epizodi podcasta Naprej bomo odprli prvo večjo vsebinsko polje, kot jo odpira 12. Kongres Socialnih demokratov pred nami.
Na predkongresnih dogodkih je predsednik SD Dejan Židan predstavil tri programske pakete, s katerimi želimo nagovoriti ključne izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih. Ti izzivi so povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, pa tudi politična in varnostna tveganja. Zato predlagamo tri pakete: zeleni, razvojni in socialni. V današnjem in prihodnjih treh podcastih bomo z gosti predebatirati vsebino teh paketov, ki jih ustvarjamo tudi z intenzivno debato na predkongresnih dogodkih po Sloveniji.
O socialnem paketu smo se pogovarjali s Sonjo Lokar, eno od najbolj slovitih evropskih bork za pravice žensk in enake možnosti, z dr. Anjo Kopač, nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve ter ekspertko za evropski socialni model, z Dušanom Semoličem, legendarnim vodjem Svobodnih sindikatov in z Gorazdom Prahom, svetovalcem naše poslanske skupine in načrtovalcem političnih inovacij.
Poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Gorazd Prah sta na novinarski konferenci podrobneje predstavila zakonski predlog novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami – legalizacija konoplje v medicinske namene, ki ga je pripravila Poslanska skupina SD. Cilj zakona je odpraviti neskladje v zakonu in tako na enostaven in varen način omogočiti uporabo konoplje za učne, znanstveno-raziskovalne in medicinske namene ter zagotoviti čimprejšnjo dostopnost konoplje kot zdravila za bolnike ter omogočiti proizvodnjo in raziskave v Sloveniji.
Predstavitev SD predloga zakona o rabi konoplje v medicinske namene from Socialni demokrati on Vimeo.
Socialni demokrati smo prepričani, da je sedaj pravi čas za ukrepanje. Čas, da konopljo uvrstimo v III. skupino prepovedanih drog, za katero je dovoljena medicinska uporaba. Nadzor bi v tem primeru – kot pri ostalih zdravilih – opravljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Tudi Zdravniška zbornica Slovenije se je izrekla o potrebnih ukrepih za uporabo konoplje v medicinske namene. S tem so pritrdili nedavnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki ugotavlja, da so države zaradi strahu pred zlorabo tako zaostrile politiko do drog, da je s tem ogrožena dostopnost zdravil za lajšanje trpljenja in bolečin.
Socialni demokrati smo te pomisleke izpostavili že ob pričetku naših prizadevanj za spremembo politike do uporabe konoplje v medicinske namene. Tako smo pripravili novelo Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), s katero želimo urediti sledeča vprašanja:
– pravilno konvencijsko poimenovanje nadzorovane snovi,
– konec prepovedi rastlinske vrste (Cannabis Sativa L.) in konvencijsko pravilna regulacija Cannabis (torej cveta, sadnih vršičkov, smole in ekstraktov),
– uvrstitev konoplje v skupino III prepovedanih drog, ki omogoča medicinsko uporabo,
– konec nerazumne omejitve gojenja konoplje samo za industrijske in prehranske namene; s tem se – po predpisih za ostala zdravila iz prepovedanih drog – dovoli medicinska pridelava konoplje v Sloveniji,
– prevzem nadzora nad konopljo s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki naj v šestih mesecih pripravi vse potrebno za začetek zakonitega gojenja konoplje v medicinske namene v Sloveniji.
SD predlog zakona o rabi konoplje v medicinske namene (ZPPPD-A) by SocialniDemokrati on Scribd
Socialni demokrati smo se v volilnem programu leta 2014 zavezali, da bomo zakonsko uveljavili regulacijo rastline konoplja, aprila letos pa smo razpravo o legalizaciji konoplje uvrstili med šest prioritet stranke. Na današnji novinarski konferenci so glavni tajnik SD Dejan Levanič, poslanec SD Jan Škoberne, vodja projekta SD Legalizator.si Gorazd Prah in predstavnik Mladega foruma SD Andrej Omerzel, predstavili dve verziji osnutka Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov.
V prvi, bolj konzervativni različici sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena lekarnam. Druga različica omogoča tudi gojenje konoplje za osebno uporabo polnoletnikom in zakonsko uokvirjenje delovanja socialnih klubov. Osnovna ideja osnutka zakona o regulaciji konoplje in njenih derivatov je po besedah poslanca SD Jana Škoberneta urediti tri stvari – medicinsko uporabo konoplje, vprašanje osebne odgovornosti in nemedicinske rabe konoplje ter ekonomske možnosti, ki jih prinaša ta rastlina.
V prvi različici osnutka zakona sta proizvodnja in promet konoplje in njenih derivatov dovoljena le lekarnam. Pri tem je raba v medicinske namene vezana na zdravniški recept, pri rabi v druge namene pa mora lekarna pridobiti dovoljenje ministrstva za zdravje, obvezno mora tudi dobiti soglasje lokalne skupnosti, kjer namerava izvajati dejavnost. Če tega ne dobi, ji je maloprodaja konoplje in njenih derivatov v druge namene onemogočena. Osnutek omejuje maksimalno dovoljeno posest konoplje in njenih derivatov na 10 gramov na osebo. Tudi dnevna transakcija je omejena na največ 10 gramov na posameznika.
Preseganje te vrednosti je v obeh primerih možno le na podlagi recepta, ki ga bolniku predpiše zdravnik. Pri tem so prodaja, ponudba in posest prepovedana osebam, mlajšim od 18 let, razen če imajo zdravniški recept. Po osnutku zakona je konopljo in njene derivate prepovedano dajati kot darilo. Poleg tega je oglaševanje dovoljeno le v strokovnih revijah in specializiranih medijih, drugje ne. Osnutek predvideva tudi to, da se konoplja na seznamu skupin prepovedanih drog izbriše iz prve skupine in prerazporedi v tretjo skupino, je dejal vodja strankinega projekta Legalizator.si Gorazd Prah.
Druga, manj konzervativna različica osnutka zakona omogoča še gojenje konoplje za osebno uporabo vsem polnoletnikom in licenciranje konopljinih socialnih klubov. Posameznik konoplje ne bi smel dajati v promet ali kako drugače omogočiti uživanja drugim osebam. Poleg tega bi bilo število rastlin, ki jih lahko goji, omejeno. Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča si v stranki želimo široke politične podpore. “Brez širše politične in civilne podpore tak zakon težko uvidi luč sveta,” je ob prestavitvi izpostavil Levanič. “Osnutek nameravamo v razpravo posredovati vsem parlamentarnim strankam in civilni družbi,” je danes napovedal Škoberne in ob tem dodal, da “v SD upamo, da bomo do konca tega leta enega od predlogov vložili v parlamentarno obravnavo.”
Predlog Zakona o regulaciji rastline konoplje in njenih derivatov (ZRRKD) by Socialni demokrati
Projekt Legalizator – Zakon o regulaciji konoplje
Projekt Legalizator – legalizacija konoplje
Predstavitev predloga Zakona o regulaciji rastline konoplja in njenih derivatov 09-11-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
