izredna seja DZ

Prispevki

Soniboj Knežak: “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu.”

26. septembra 2018/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora razpravljajo o predlogih ukrepov na gospodarskem področju, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade. Stališče Poslanske skupine SD je na seji predstavil poslanec Soniboj Knežak, ki je med drugim izpostavil, da se vlada zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko, zato bo k uresničevanju ciljev zagotovo pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Po besedah Knežaka je razprava z vsemi socialnimi partnerji edina prava pot o tej temi. “Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu in umirili razpravo,” je med drugim poudaril Knežak na seji DZ.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Soniboj Knežak:

Nekatere vsebine koalicijske pogodbe o načrtovanih spremembah na davčnem področju so razburile posameznike in medije. Omenjene spremembe sicer temeljijo na priporočilih OECD in sledijo splošno sprejeti ugotovitvi, da so slovenski davki na dohodke iz dela visoki, na dohodke iz kapitala pa podpovprečni. Ozračje pa so dokončno razgrele razburjene izjave oziroma tako imenovane “provokacije” nekaterih podpornikov sprememb, ki so v določenih ljudeh vzbudile nelagodje.

Iz burnih polemik, ki so se razvile v javnosti na to temo, je bilo razvidno zlasti eno: predstavniki kapitala in gospodarstva skrbno pazijo na svoje interese in ne zamujajo priložnosti, da bi jih zavarovali. Njihovi komunikacijski strategi so lahko ponosni nase: še preden je vlada nastopila mandat in začela z reševanjem številnih odprtih vprašanj, jim je uspelo s spretnim medijskim odzivom svojo agendo spraviti visoko na lestvico prioritet.

Za to potezo jim je moč s tega zornega kota le čestitati; dokazali so, da znajo kovati železo, ko je vroče. Socialni demokrati si lahko le želimo, da bi tudi predstavniki drugih družbenih skupin zmogli tako učinkovito zastopati svoje interese.

Javne polemike so rodile tudi politične posledice. Desna opozicija je zagrabila priložnost: načrtovane ukrepe je označila za “škodljive in uničujoče”, jim pripela etikete “napadov in ogrožanja slovenskega gospodarstva” in v silni skrbi za “blaginjo vseh državljanov” zahtevala razpravo v Državnem zboru.

Pričakovati je, da nam bodo danes skušali svetovati o plahih pticah in nizkih davkih, računali povprečja, strašili z Venezuelo ali pa nas vsaj primerjali z državami, v družbi katerih si ne želimo biti – razen seveda, če so bili včeraj iskreni v svojem strinjanju, da moramo bolj izbirati besede, v svojih izjavah in dejanjih pa manj provocirati.

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov, ki podpiramo načrtovano smer ukrepov v koalicijskem sporazumu, moramo v tej razpravi izpostaviti tisto, kar je v mnogočem pokazala že bolj poglobljena javna razprava – potem, ko so se žolčne provokacije in histerične reakcije umaknile številkam, analizam, pojasnilom in primerjavam.

Zagotoviti moramo – kot je pokazala tudi javna razprava – da ljudje v Sloveniji spoštujemo podjetniško mentaliteto; da cenimo pogum, odločnost in odličnost ter da nihče nima namenov škodovati tistim, ki s svojim trudom in tveganjem poganjajo gospodarsko rast in odpirajo delovna mesta. To smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov dokazali tudi s svojim nedavnim obiskom celjskega mednarodnega sejma, ko smo prisluhnili predlogom in se vključili v razpravo. Tudi danes moramo ponoviti, da je prava pot za razprave o tej temi socialni dialog.

Kljub nepotrebnim provokacijam tudi ni potrebe po demonstrativnih računovodskih operacijah! Davčne spremembe se namreč – kot je v zadnjih letih postala uveljavljena praksa – sprejemajo po opravljenem dialogu z vsemi deležniki. Za stabilno gospodarsko okolje bomo vsi storili največ, če bomo prisluhnili in umirili razpravo. “Večja predvidljivost, manj negotovosti!” – to je bila glavna zahteva predstavnikov gospodarstva.

“Več gotovosti” si želijo tudi tisoči delavcev v nestabilnih zaposlitvah. Tudi zanje v koalicijski pogodbi načrtujemo spremembe. Skozi dialog in usklajene pakete rešitev je mogoče izboljšati razmere za vse.

Včerajšnja razprava na odboru je jasno pokazala, da je vsem v interesu predvidljivost ter da si vsi želimo dialoga, ki bo privedel do usklajenega paketa ukrepov, s katerim bomo v slovensko gospodarsko okolje lahko vnesli več gotovosti in predvidljivosti ter ohranili vzpodbude za tiste, ki želijo biti doma v tem okolju ter v njem uspeti na svetovnih trgih.

To ne pomeni, da bi morali odstopati od zapisanega v koalicijskem sporazumu, kot je terjal predlog priporočil; a zavedajmo se tudi, da se v vsako koalicijsko pogodbo zapisuje cilje, ne ovir! In na koncu, vsi skupaj moramo ugotoviti, da postajamo zrela država: da ljudje politiko in politike jemljejo resno, četudi se politika kdaj ne.

Matjaž Nemec na izredni seji DZ: “Probleme v Slovenski vojski s populizmom žal ne bo moč reševati.”

7. marca 2018/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Na izredni seji Državnega zbora glede stanja v Slovenski vojski (SV) je poslanec SD Matjaž Nemec je predstavil stališče Poslanske skupine SD, kjer je izpostavil, da je in ostaja nesprejemljivo, da se zaradi političnega napada na ministrico za obrambo Andrejo Katič v javnosti izpostavlja in izrablja vojake z namenom političnega obračunavanja. Socialni demokrati se zavedamo, da stanje v Slovenski vojski ni dobro, ampak ne zaradi vojakov, ne zaradi njihovega dela.

“Problem je veliko globlji in s populizmom ga žal ne bo moč reševati. Če bi bila med poslanci in poslankami iskrena želja po izboljšanju položaja vojakov in vojakinj ter obrambnega sistema v celoti, izglasovan predlog za javno predstavitev mnenj ne smel biti izgovor ali ovira, da se predlog Zakona o obrambi in predlog Zakona o službi v Slovenski vojski, ki ju je pripravila ministrica Katič in bi izboljšala stanje vojakov, ne dovoli v nadaljevanje postopka v DZ,” je poudaril Nemec.

Celotno stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Nemec:

”Tokratni razlog obravnave stanja v Slovenski vojski sovpada s preverjanjem sposobnosti bataljonske bojne skupine po metodi zveze NATO, poimenovane CREVAL. To je potekalo sredi meseca februarja, odločitev o preverjanju pa je sprejel sam vrh Slovenske vojske. Kljub temu, da je bila negativna ocena pričakovana.

Mediji so poročali, da je bataljonska bojna skupina nesposobna za resno delovanje in nas obveščali, da vojaki nimajo ustrezne opreme. In če je bila negativna ocena pričakovana, potem si lahko postavimo vprašanje »S kakšnim namenom je bila sprejeta odločitev o preverjanju?«

Socialni demokrati menimo, da je in ostaja nesprejemljivo, da se zaradi političnega napada na ministrico v javnosti izpostavlja in izrablja vojake z namenom političnega obračunavanja.

To spoštovani je skrb vzbujajoč manever. Ta degradacija je prešla vse meje dopustnega , in to si, če se naši vojski želi resnično le dobro – ne bi smeli privoščiti. Kompas razuma je pred volitvami popolnoma razmagneten. Danes pa bi bil skrajni čas, da sprejemamo odgovornost in pogledamo onkraj kratkoročnih političnih interesov in v ospredje postavimo interes Slovenske vojske.

Da pa bomo zmogli opraviti učinkovito, predvsem pa argumentirano razpravo moramo vsebino umestiti v ustrezen časovni kontekst. Ko se je prenapihnjen balon gospodarske moči 2008 razpočil in za seboj pustil razdejanje. Temu se ni mogla izogniti niti Slovenska vojska. Ta je plačala velik, morda celo največji račun, ki ga je izstavila kriza.

Sredstva za obrambne izdatke so se enormno zmanjšala. Pa ne zaradi samovolje nekoga ali nekaterih, temveč zato, da se je ohranil in poizkušal vzdrževati vsaj minimum zaščite tistih, ki so bili v krizi najbolj na udaru. Brezposelnih, tistih z najnižjimi prihodki, podjetij, ki so bila pred propadom. In negativne ocene Slovenske vojske niso plod enega ali dveh ministrovanj, kot nekateri želijo prikazati, temveč izgubljenega kriznega desetletja.

Če govorimo o jeziku števil so se obrambni izdatki od leta 2010 do leta 2015 s 583 milijonov skrčili na 369 milijonov evrov. Gre za ogromen, kar 37 odstotni izpad. In tega je v nekaj letih težko pokriti. Še manj pa za pričakovati, da se bo ta velikanska luknja obrambnega proračuna, kljub visoki gospodarski rasti, zakrpala čez noč. Iz danes na jutri.

Očitki s strani predlagateljev se mnogokrat nanašajo tudi na pomanjkanje vojakinj in vojakov v Slovenski vojski ob veliki skrbi za o višino njihovih plač. Naj pa spomnim, da se je po letih usklajevanja s sindikati vzpostavil enoten plačni sistem javnega sektorja, katerega so podpirali tudi v SDS.

Menili so oziroma ste, da je, citiram »predlagana rešitev sistema plač v javnem sektorju zelo podobna rešitvam v drugih, za nas primerljivih, državah in v katerih so plače v javnem sektorju tako urejene že več deset let. Podobno celovito urejene sisteme v drugih državah so izkazale dobre rezultate in so tudi primerno učinkoviti, pokazalo pa se je tudi, da so celovite rešitve edino možne.« Tako ste rekli.

Ko se je ta enotni plačni sistem vzpostavil, je bilo obljubljeno, da nihče ne bo dobil manj. Pa ni bilo čisto tako. Nekateri so dobili manj, ugotovile so se anomalije in napačne prevedbe. V času groženj z evropsko trojko, še več, klicanjem trojke v Slovenijo, se teh anomalij žal ni dalo odpraviti. Z ZUJF-om se je radikalno poseglo v plače in druge socialne dohodke. Tudi na škodo vojakov.

In zdaj, ko se sindikati in vlada pogajajo kako del gospodarske rasti prenesti na plačne liste javnih uslužbencev, tudi vojakov, so predlogi o izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema s strani tistih, ki so tako močno zagovarjali enotni plačni sistem, milorečeno neprimerni. Še več predlogi o 30% višanju plač so sicer dobro-zveneči, a nerealni.

In izrabljanje stisk vojske ter vseh vojakov in vojakinj s takšno demagogijo je nič več in nič manj kot ceneni populizem! Podobno je z izkrivljenimi interpretacijami glede kadrovskega deficita. Nenehno prikazovanje vojakov kot nesposobnežev se na dolgi rok ne bo obrestovalo.

Socialni demokrati menimo, da so se pripadniki Slovenske vojske izkazali na mnogih nalogah, tako doma kot v tujini. In prepričani smo, da so na svoje delo ponosni. Lahko so ponosni. Zavedamo se, da stanje v Slovenski vojski ni dobro, ampak ne zaradi vojakov, ne zaradi njihovega dela. Problem je veliko globlji in s populizmom ga žal ne bo moč reševati.

Skupaj si moramo prizadevati, da se stanje popravi. Tudi takrat, ko ministrica za obrambo z ekipo pripravi dva pomembna zakona, ki se nanašata na izboljšanje stanja pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Predlog zakona o obrambi in predlog zakona o službi v Slovenski vojski sta v parlamentarnih klopeh od 5. septembra 2017. Na zahtevo SDS je bila 19. oktobra 2017 opravljena splošna razprava in v skladu s 124. členom Ustave je bil sprejet sklep, da je predlog zakona o obrambi primeren za nadaljnjo obravnavo.

Žal, je predlog zakona obtičal v drugi obravnavi na delovnem telesu. In če bi bila med poslanci in poslankami iskrena želja po izboljšanju položaja vojakov in vojakinj ter obrambnega sistema v celoti, izglasovan predlog za javno predstavitev mnenj ne smel biti izgovor ali ovira, da se predlaganemu zakonu ne dovoli v nadaljevanje postopka.

Tudi Predsednik Republike Slovenije in Vrhovni poveljnik obrambnih sil nas v svojem mnenju poziva, da razmislimo, ali imamo dovolj politične volje za sprejem obeh predlaganih zakonov. Ocenjuje, da bi sprejem obeh predlaganih zakonov koristil predvsem potrebam Slovenske vojske. Če kaj, spoštovani danes potrebujemo vpogled vase.

Da pretehtamo med dvema izbirama. Med tisto bolj všečno, a zelo škodljivo. Da s predvolilno mašinerijo povozimo vse kar bi lahko bilo dobro in poteptamo še tisto malo upanja in odgovornosti, ki jo do Slovenske vojske nosimo vsi tukaj. Ali tisto pravo, iskreno, da po svojih najboljših močeh pomagamo Slovenski vojski. Socialni demokrati bomo vsekakor izbrali slednjo, manj všečno, a pravo izbiro. In apeliram na vse, da jo tudi vsi ostali.“

Škoberne: Ustavna obtožba zoper premierja je poceni nabiranje političnih točk opozicijske SDS na plečih beguncev

9. januarja 2018/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Na današnji obravnavi ustavne obtožbe v Državnem zobru zoper predsednika Vlade glede njegovega ravnanja v primeru»Šami«, ki jo je vložila opozicijska SDS, je v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov stališče predstavil namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne. Poslanec Škoberne je v stališču PS SD poudaril, da je ustavna obtožba »instrument take resnosti«, da na zahtevo Državnega zbora svoje mnenje poda najvišja politična avtoriteta – predsednik države, da pa obtožba ne predvideva obsodbo predsednika Vlade zato, ker je slednji preveril pravilnost rabe pravnih sredstev in norm, ki služijo izvrševanju oblasti na slovenskem teritoriju.

“Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira,” je poudaril poslanec Škoberne in dodal, da “za tiste, ki svojo politično tradicijo negujejo na vrednotah osamosvojitve, je ta obtožba razočaranje”. Še več, kot je ugotavil poslanec SD, smo danes priča “še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk, kar je žalostno toda resnično.”.

Ob vsebinskih argumentih, ki pričajo v prid zavrnitvi obtožbe, pa je Škoberne povzel, kaj po njegovem bi moralo biti in za Socialne demokrate ostaja bistvo politike. “Bistvo je, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti,” je ob koncu stališča poudaril Škoberne ter napovedal, da Poslanska skupina Socialnih demokratov obtožbe ne bo podprla.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov (v celoti)

Postopek obtožbe predsednika republike, predsednika Vlade ali ministrov pred Ustavnim sodiščem predstavlja enega ključnih instrumentov preprečevanja možnosti izvrševanja, od ljudi zaupane, oblasti na nezakonit način, v nasprotju z ustavo in temeljnimi vrednotami, na katerih je utemeljena naša državnost in državotvornost.

Obtožba predsednika Vlade, ki jo naslavlja osmo poglavje Poslovnika o delu Državnega zbora in jo obravnavamo danes na zahtevo skupine opozicijskih poslancev, je torej instrument take stopnje resnosti, da predvideva celo možnost, da na zahtevo tega cenjenega zbora, o predlogu obtožbe predsednika Vlade, svoje mnenje poda tudi predsednik republike, torej najvišja politična avtoriteta naše države.

Predpostavljamo lahko torej, da je t.i. ustavna obtožba predsednika Vlade rezervirana za resnično najtežjo obtožbo zlorabe oblasti oz. zaradi aktivnega delovanja nosilcev oblasti proti suverenosti, samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Instrument bi tako opozicija kot tudi koalicijske poslanske skupine bili celo dolžni, seveda v imenu ljudi ki jih zastopamo, vložiti v primeru, ko bi se predsednik Vlade načrtno odpovedal izvrševanju suverenih pravic Republike Slovenije, ki izhajajo iz njenega statusa samostojne in neodvisne države. Če bi torej predsednik Vlade omogočil, da suvereno oblast na teritoriju Republike Slovenije, v nasprotju s 3. a členom naše Ustave, izvršuje neka druga, bodisi državna ali transnacionalna entiteta.

V nobenem primeru pa ni predvideno, da se obtožbo predsednika Vlade uporabi zato, ker se je kot prvopostavljeni izvršilne veje oblasti odločil, da tudi na najvišji ravni izvršilnosti, v okviru Vlade Republike Slovenije, preveri in ponovno presodi, ali so bila pravilno uporabljena in izkoriščena vsa sredstva in orodja, ki za izvrševanje suverene oblasti na svojem teritoriju, pripadajo le in samo Republiki Sloveniji. Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira.

Za vse ostale, ki svojo politično tradicijo negujemo na vrednotah osvoboditve in osamosvojitve, pa je tovrstna, žal tudi današnja obtožba predsednika Vlade predvsem veliko in iskreno razočaranje. O resnosti ustavne obtožbe predsednika Vlade pravzaprav pove največ dejanje ene izmed predlagateljic obtožbe, ki je v času poteka te seje raje sklicala preiskovalno komisijo, ki jo vodi. Ni prvič, da tudi predlagatelji sami iskreno dvomijo v svoje predloge.

Razočaranje pa ta obtožba ni ne le zato, ker diši po modelu klicanja trojke, tujih oblastnikov za reševanje naših domačih zadev, ampak tudi iz preprostega razloga, ker je glede na resnost instrumenta, obtožba predsednika Vlade spisana nedostojno slabo, neargumentirano in brez kančka presoje, ali je res prav, da najbolj temeljna orodja demokratičnega parlamentarizma razvrednotimo do točke, ko bodo, kot so danes že interpelacije, njihove obravnave razumljene le še kot ena izmed sej in procesij, ki jih tako ali tako nihče ne spremlja, ker so že davno izgubile vso težo in vrednost.

S tem spoštovani, pa bo kar ta zbor sam poskrbel za to, da bo resno in v svojem temelju ogrožena demokracija in republika, za katero so tako enotno skupaj stopili ljudje Slovenije ob našem osamosvajanju.

In ker si svoji neutemeljenosti navkljub, obtožba predsednika Vlade zasluži tudi kratek vsebinski komentar, naj povsem na kratko ugotovim, da hipoteza obtožbe, ki jo obravnavamo danes, izhaja iz napačnega, namenoma ali pa zaradi neznanja in površnosti, razumevanja vloge diskrecijske klavzule v okviru Dublinske uredbe. Slednjo je tako mogoče uporabiti, kar je v svoji zadnji sodbi potrdilo tudi upravno sodišče, vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi, torej, dokler se nahaja na teritoriju Republike Slovenje, kjer Republika Slovenija in njeni organi ter institucije izvršujejo svojo suvereno oblast, ki izhaja iz naše samostojnosti in neodvisnosti.

Takisto je v svoji odločitvi povedalo tudi sodišče v Luksemburgu, ki je potrdilo možnost naše države, da prosilca za mednarodno zaščitno vrne na Hrvaško, kjer se mora odločiti o njegovi zahtevi, ob hkratni potrditvi dejstva, da to odločitev lahko, če tako želi, sprejme tudi Republika Slovenija. Po svoji diskreciji in glede na lasten interes.

Ampak, ali je res bistvo današnje razprave, da v soočamo mnenja o tem, kako država sme in zmore uresničevati oblast na svojem ozemlju, kako sme zakonito sprejemati odločitve po prosti presoji ter pri tem upoštevati človekove pravice, skratka ravnati humano. Odgovor je ne. Žal smo danes v še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk. Žalostno toda resnično.

Namesto zaključka. Politika je tu zato, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti.

Socialni demokrati bomo še naprej tu za vse ljudi, ne glede na vero, raso, spol, politično ali katerokoli drugo usmeritev. Obtožbe predsednika Vlade, ki pa v resnici v najslabšo luč postavlja njenega predlagatelja, pa seveda ne bomo podprli.