Ob 1. maju čestitam vsem, ki živimo od lastnega dela in znanja. Ki delamo za to, da živimo in preživimo. Ki nam delo pomeni več kot zgolj mezdo, temveč tudi način in možnost uresničevanja ter izražanja samih sebe.
Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v sredo, 20. novembra 2019, v dvorani GH Union v Ljubljani kot slavnostni govornik udeležil podelitve Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad. Predsednik DZ je v nagovoru zbranim dejal, da znanstveniki in raziskovalci s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. “Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati,” je poudaril Židan.
“Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. Zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov,” je povedal predsednik DZ.
“Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev,” je izpostavil Židan.
Letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sta pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik. Nagradi so jima, skupaj z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije, podelili na slovesnosti, ki sta se jo udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.
Govor predsednika DZ:
“Spoštovani visoki gostje,
cenjeni nagrajenke in nagrajenci,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
gospe in gospodje,
starogrški filozof Aristotel je v svoji Metafiziki zapisal: »Vsi ljudje težijo k vedenju, in sicer po naravi«. In prav znanstveno-raziskovalna dejavnosti je bila tista, ki je sprožila znanstveni in tehnični napredek ter s tem preoblikovala svet. Zato me veseli, da bomo tudi letos podelili najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.
Slovenski prostor se že od nekdaj lahko pohvali s številnimi odličnimi in mednarodno vplivnimi znanstvenicami in znanstveniki ter raziskovalkami in raziskovalci, ki so usmerjali naš razvoj in našo zgodovino. Baron Žiga Zois in Janez Puh, po katerih nosijo ime današnje nagrade in priznanja pa sta »le« dva izmed številnih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo vedoželjnostjo in zavidljivimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki zaznamoval bogat slovenski znanstveni opus in, kot rečeno, usmerjali naš razvoj in zgodovino.
Žiga Zois – slovenski razsvetljenec, zaslužen za promocijo znanosti in umetnosti na Slovenskem ter hkrati največji mentor in mecen vseh časov pri nas, je s svojo neusahljivo vedoželjnostjo do raziskovanja nenadomestljivo zaznamoval našo preteklost in naš znanstveno-kulturni razvoj. Janez Puh – izumitelj, genialni mehanik in industrialec pa je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije pri nas. Leta 1899 je ustanovil avtomobilsko tovarno in do konca življenja razvil 21 tipov avtomobilov. Priznanih mu je bilo kar 13 avtomobilskih patentov, med drugim tudi štirivaljni bokserski motor, ki je še desetletja kasneje poganjal kultnega hrošča in 911-ko.
Zois in Puh, tako različna, a obenem tako podobna. Oba sta v naši preteklosti pustila neizbrisen pečat, predvsem pa sta bila oba iskreno predana isti strasti – znanosti in raziskovanju.
Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati. Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. A zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov.
Spoštovani,
po letih zategovanja pasu smo vendarle na poti, da z večjim in boljšim vlaganjem – tudi v krepitev človeškega potenciala kot ključnega pogoja za uspešen raziskovalno-inovacijski sistem; z razvojno usmerjeno politiko, z bolj razvojno orientiranim državnim proračunom in spodbujanjem inovativnosti, ta razkorak nadoknadimo in zaskrbljujoče trende izboljšamo.
Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev.
Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, gospe in gospodje,
nocojšnja podelitev je poklon znanstveno-raziskovalni dejavnosti in v čast mi je, da sem lahko v družbi izjemnih posameznic in posameznikov, ki s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatite zakladnico znanja in neutrudno iščete rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa. Zavedam se, da slednjih ni malo in da so vse prej kot enostavni. A sadovi vašega dela nam omogočajo, da se z njimi uspešno soočamo, da napredujemo in se razvijamo. Zato se vam na tem mestu zahvaljujem za vašo vztrajnost in predanost, za to, da, sledeč zgledu Zoisa in Puha, s strastjo sledite svojemu poslanstvu.
Dovolite mi, da zaključim z mislijo francoskega znanstvenika Luisa Pasteurja, ki je dejal: »Znanost ne pozna nobene države, ker znanje pripada človeštvu in je svetilka, ki osvetljuje svet.«
Vsem nagrajenkam in nagrajenkam iskrene čestitke za prejete nagrade in priznanja.
Hvala za pozornost in srečno.”
Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v družbi podpredsednika dr. Jerneja Pikala ter poslancev stranke danes ogledal Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. Sejem, ki že pregovorno velja za “sejem vseh sejmov”, po Židanovih besedah predstavlja praznik slovenske obrti in podjetništva, ko si je mogoče vsako leto v Celju ogledali rezultate slovenske obrtniške delavnosti, zagnanosti, trdoživosti in inovativnosti. “S temi lastnostmi obrtniki in podjetniki kljubujete gospodarskim krizam, političnim spremembam, pa tudi nezadostni angažiranosti in posluhu politike za sprejem potrebnih ukrepov, ki bi pomagali k razcvetu možnosti in priložnosti obrti in podjetništva,” je poudaril predsednik SD.
Mednarodni obrtni sejem po njegovem prepričanju politiki ponuja veliko več kot le ogled, “saj ta predstavlja enkratno priložnost za izmenjavo mnenj med različnimi deležniki, da bo stopnja pripravljenosti politike za soočenje z izzivi slovenskega obrtništva in podjetništva mera za naše naložbe v prihodnji razvoj in inovativnosti slovenskega gospodarstva.”
V delovnem posvetu sta vodstvi SD in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglašali, da je v obdobju “zrele” gospodarske rasti, ki se po vseh napovedih počasi ohlaja, skrajni čas, da se s strukturnimi ukrepi pripravimo na morebitno recesijo. “Zato moramo preseči prepad med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. To Socialni demokrati vidimo kot enkraten izziv,” je poudaril dr. Jernej Pikalo, ki kot minister za izobraževanje, znanost in šport že ustvarja možnosti za to. To je vidno tudi v Celju, saj je znanost z inovacijami na sejmu vedno bolj prisotna. Tudi zato je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru sejma pripravilo Stičišče znanosti, s katero spodbuja boljše povezovanje slovenskega znanja, kreativnosti in idej z gospodarstvom.
Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je ob tem poudaril, da je preživeto razmišljati, da je politična delitev na levo in desno tudi merilo za (ne)naklonjenost gospodarstvo. »Slovensko obrtništvo in podjetništvo sta eden izmed temeljev slovenskega razvoja, kar pa se žal mnogokrat ne odraža v odnosu države, ki je v preteklih letih do niju ravnala precej mačehovsko”, je izpostavil Han. Kot pravi, so bili obrtništvo in stanovske organizacije, pod okriljem katerih na pristojne opozarja s ključnimi izzivi, nemalokrat med dvema ognjema tako imenovane leve ali desne ekonomske politike, “po vseh grenkih izkušnjah pa upam, da se danes zavedamo, da slovenski podjetništvo ni ne levo, ne desno, ampak naše, zato mu moramo prisluhniti in v aktivnih zbornicah najti ne samo sogovornike z realnimi izkušnjami in realnimi rešitvami, ampak prepoznati tudi niz inovativnih idej, ki bi lahko v prihodnje v Sloveniji zbudile še speči podjetniški potencial”, pravi Han.
Sejemsko razstavišče kaže, da podjetniki in obrtniki sledijo trendom in jih z inovativnostjo tudi ustvarjajo. Inovativne in okolju prijazne rešitve so na letošnjem sejmu zelo prepoznavne, saj predstavljajo pomemben del programa razstavljavcev, ki v okoljskih izzivih očitno prepoznavajo tudi svoje podjetniške priložnosti.
“Mednarodni obrtni sejem v Celju s svojim delom, prepoznavnostjo in nenehnim napredkom ne sledi trendom in smernicam, temveč jih postavlja”, je ob robu obiska sejma povedal predsednik SD mag. Dejan Židan. “Ta dogodek si je v slovenskem ter tudi v mednarodnem merilu izboril tolikšno težo, da je že zdavnaj presegel status razstavišča, temveč predstavlja talilnico idej in inovativnosti,” je izpostavil.
Na Kemijskem inštitutu so danes slovesno odprli prostore z novim krioelektronskim mikroskopom. Investicija, vredna 2,5 milijona evropv, predstavlja veliko pridobitev za slovensko znanost, ki bo močno povečala kakovost raziskav in obogatila možnosti znanstvenega prostora v Sloveniji in v širši regiji.
Investicijo, vredno približno 2,5 milijona evrov, je v pretežni meri sofinancirala tudi država s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta mikroskop se pridružuje vrsti drugih tovrstnih investicij v zadnjem obdobju, kot so na primer superračunalnik na mariborskem IZUM ter nakup raziskovalne in tehnološke opreme univerz.
To je v veliki meri rezultat rekordne višine sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost v letošnjem letu, ki presega 200 milijonov evrov. Minister dr. Jernej Pikalo je prepričan, da lahko “Slovenija pospešeno napreduje samo z načrtnimi ukrepi za boljše raziskovalno okolje, kar neposredno vpliva na inovacije in znanstvene dosežke. To je ključno, da povečamo dodano vrednost in produktivnost slovenskega gospodarstva in družbe. Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in inovativno raziskovalno delo, ki vodi v gospodarski, tehnološki in družbeni preboj Slovenije.”
O pomembnosti nove pridobitve Kemijskega inštituta, enega od vodilnih znanstveno raziskovalnih ustanov pri nas, priča tudi udeležba Nobelovega nagrajenca za kemijo dr. Joachima Franka.
Krioelektronska mikroskopija se izvaja v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Vzorci, pripravljeni v zamrznjenih (vitrificiranih) oblikah so obsevani z visokoenergetskim žarkom elektronov. Novi krio-transmisijski elektronski mikroskop je znamke Thermo Scientific™ Glacios™. To je najnovejši model mikroskopa, ki bo omogočal analizo posameznih delcev in tomografijo na vitrificiranih vzorcih makromolekul, ter tudi mikro-elektronsko difrakcijo na molekulskih kristalih tako majhih kot velikih molekul, so pojasnili na Kemijskem inštitutu.
Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”
Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.
Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”
V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.
Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.
Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.
Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”
V predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor organiziral nadaljevalni posvet o podnebni prihodnosti z namenom, da poveže znanost, civilno družbo in politiko v skupni projekt priprave dobre, uresničljive in trajnostne podnebne strategije. V imenu Socialnih demokratov se je posveta udeležil dr. Jernej Pikalo, ki kot podpredsednik stranke koordinira strokovne svete na področju razvoja.
Podnebne spremembe je potrebno obravnavati kot krizo, ki ob neustreznem odzivanju ali nezadostnem ukrepanju ogroža varnost in življenja, pospešuje izginotje rastlinskih in živalskih vrst ter poslabšuje možnosti za preživetje človeštva in planeta.
Slovenija se segreva dvakrat hitreje od preostanka sveta. Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje dvig najvišjih dnevnih temperatur za 5-8°C, 10–20 % zmanjšanje padavin med decembrom in februarjem na srednji rok (2046–2065), dolgoročno (2081–2100) pa 20–50 % zmanjšanje v enakem časovnem obdobju. Na splošno se bodo padavine na letni ravni pri nas zmanjšale, daljša bodo obdobja brez padavin. Posledično bo več sušnih obdobij, ki bodo obenem tudi hujša, in problemov z vodo, kar bo negativno vplivalo na kmetijstvo in zdravje ljudi. Kmetijskih pridelkov bo med 15–20 % manj. Če se ozračje segreje za 1,8 °C, se za južno Evropo in območje Sredozemlja napoveduje izginotje 60–80 % trenutno živečih vrst. Več bo tudi požarov v naravi.
Socialni demokrati si prizadevamo za napredno podnebno politiko, Slovenija pa lahko zaradi svoje majhnosti in prilagodljivosti postane primer prehoda v trajnostno organizirano družbo. To zahteva horizontalen premik, prilagoditve in ukrepe na vseh področjih, od energetike, kmetijstva, mobilnosti, dela in proizvodnje, da se doseže večja energetska in snovna učinkovitost.
Stališče SD ob robu podnebnega posveta
Zato je dr. Jernej Pikalo na posvetu poudaril, da “bo potreben premik v globalni zavesti, da so podnebne spremembe naš največji skupni izziv. Nimamo planeta B in smo zadnja generacija, ki lahko obrne trend globalnega segrevanja in mladim omogoči prihodnost.” Ukrepanje proti podnebnim spremembam ne sme biti podrejeno fiskalnim ali drugim parcialnim interesom, pač pa skupna in prednostna naloga celotne družbe. “Če ukrepe in orodja uporabimo pametno in v korist vseh, lahko skozi reševanje podnebne krize naslovimo tudi revščino in neenakosti. Nove fenomene, umetno inteligenco, digitalizacijo in znanstvene inovacije moramo usmeriti v dobro človeštva in pripeljati v življenja ljudi,” poudarja Pikalo.
Slovenija je izmed vseh 28 držav po poročilu Evropske podnebne fundacije pripravila najslabši nacionalni energetski in podnebni načrt, kaže poročilo Evropske podnebne fundacije, saj mu manjka ambicioznosti in kredibilnosti, vključno s potjo do ogljične nevtralnosti do leta 2050. Zato je pred Slovenijo zahtevna naloga, da popravi ta vtis in se z višjimi ambicijami ter sposobnostjo, da doseže cilje, postavi med naprednejše države. V ta namen je potrebno cilje prilagoditi ambiciji ogljične nevtralnosti, pripraviti podrobnejši načrt politik, ukrepov ter virov, v celoten proces pa vključiti vse deležnike v državi. To mora država storiti do konca letošnjega leta. Zato Pikalo opozarja, da mora to do konca letošnjega leta postati ena od ključnih prioritet države.
Pri tem v SD zagovarjajo medresorski in medsektorski pristop z intenzivnim sodelovanjem politike, znanosti, gospodarstva in civilne družbe, saj je mogoče dejanske učinke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zelene inovacije in tehnologije ter spremembo vzorcev življenja, proizvodnje in mobilnosti mogoče dosegati samo s celovitimi in medsebojno povezanimi ukrepi ter spreminjanjem družbene kulture: “Naša prednost je, da Slovenijo dojemamo kot zeleno državo. Čeprav to ne pomeni, da nimamo resnih izzivov na področju varovanja okolja, je to lahko začetek za gradnjo soglasja o potrebnih korakih za podnebno ukrepanje,” je prepričan Pikalo. Kot minister za izobraževanje, znanost in šport želi Pikalo Slovenijo pozicionirati kot središče naprednih idej, znanj in inovacij, tudi na podnebnem področju in trajnostnem razvoju.
V SD pri tem kot ključne sektorje, kjer bo potrebno ukrepanje, vidijo promet, kmetijstvo in energetiko. Tako so že v prejšnjem mandatu terjali začetek razvojnega prestrukturiranja premogovnikov in opuščanje koriščenja termoenergetskih objektov, vendar z načrtovanim, pravičnim in socialno uravnoteženim prehodom, ki bo omogočil razvojno in socialno prestrukturiranje na premog vezanih območij.
“Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker smo doslej uspeli kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo,” so nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič zapisali v svojem javnem pismu, v katerem so kot korektno rešitev podprli Pikalov predlog uresničitve ustavne odločbe. Po njihovem mnenju je bila “ta vrednota vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti, vgrajene v naš družbeni ustroj.”
Pri tem poudarjajo, da je država staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok izven sistema javnega šolstva, to omogočila z doslej veljavno koncepcijo zasebnega šolstva, ki je bila kot del sistema vzgoje in izobraževanja vključena v Belo knjigo iz leta 1995 in nato prelita v Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. “S tem smo tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks,” poudarjajo nekdanji šolski ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Zgaga, dr. Lucija Čok in dr. Igor Lukšič.
Po njihovem mnenju je v preteklih desetletjih slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Zato se tudi danes ob predanem delu zaposlenih na vseh ravneh izobraževanja ohranja visokokakovostno javno šolo, ki daje otrokom in mladim možnost razviti sposobnosti za spoprijemanje z izzivi sodobnosti in za kakovostno sobivanje z drugimi.
“Podpisani presojamo, da bi bilo napak, če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo. Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje,” svarijo pred nepremišljenimi odločitvami nekdanji šolski ministri. Pri tem spominjajo tudi na diametralno nasprotno sodbo ustavnega sodišča iz leta 2012, ki je obstoječo ureditev soglasno spoznalo za skladno z ustavo naše države, zato bi bila zahteva po 100-odstotnem financiranju vseh delov programa zasebne šole iz javnih sredstev tudi popoln odstop od koncepcije, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole.
Takšen razvoj bi po mnenju podpisnikov zmanjšal integrativno moč šolskega sistema in bistveno prispeval k povečevanju neenakosti v družbi, zato svarijo pred radikalnimi posegi v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim, saj bi postopno to vodilo v slabšanje kakovosti, odmiranje široke in policentrično razvite mreže javnih šol na eni strani ter zmanjšanje dostopa do kakovostnih, vsem dostopnih šol, ki skrbijo za skupno v naši naciji, na drugi strani.
Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”
Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.
Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.
Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.
Minister za kulturo mag. Zoran Poznič, ki ga je DZ potrdil za novega ministra, je na ministrstvu za kulturo prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji v.d. ministra za kulturo dr. Jerneja Pikala. Kot je povedal Poznič po primopredaji, je nalog veliko. “Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej,” je dodal novi kulturni minister.
Minister Poznič se je ministru Pikalu zahvalil za dobrodošlico. Kot je dejal, bodo na ministrstvu za kulturo po dolgem času končno pričeli z delom. Da se res podrobno seznani z vsem, kar se dogaja, bo potreboval, kot je dejal Poznič, “kar še nekaj časa, pa vendar ne tako veliko”. Zato bo na vsa globlja, vsebinska vprašanja lahko odgovoril šele čez nekaj časa. Poznič se je tudi zahvalil Pikalu, da je skrbel za kulturno ministrstvo. “Sedaj upam, da bomo vajeti kar trdno prijeli v roke in gremo naprej,” je sklenil Poznič.
Pikalo je povedal, da ste se z ministrom Pozničem seznanila z odprtimi težavami na ministrstvu za kulturo. Poznič je bil, kot je bilo vidno tudi na zaslišanju, že pred tem zelo dobro informiran o vseh izzivih, ki ga čakajo na tem resorju, je povedal Pikalo in dodal, da mu tako ne preostane drugega, kot da mu zaželi dobro delo. Izrazil je veselje, da ravno Poznič prevzema vodenje tega resorja, saj bo znal po njegovem prepričanju izjemno dobro opravljati to delo. Pozniču je zaželel “vse dobro in pa predvsem veliko sreče”.
Poznič je na mestu ministra za kulturo nasledil Dejana Prešička, ki je z mesta ministra odstopil konec januarja. Za novega ministra smo v SD predlagali Pozniča zato, ker je želel po Prešičkovem odstopu nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Na funkcijo je prišel z mesta direktorja javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje.
Poznič je kot svoje prioritete izpostavil pripravo nekaterih zakonov, pri čemer je navedel “lex kulturni evro, lex medije in nov nacionalni program za kulturo”. Izrazil je upanje, da mu bodo priložnost dali tudi akterji v kulturi, glede odnosov na ministrstvu pa, da bo zgodbe o skrhanem zaupanju zamenjala prizadevnost. Do zdaj je znano ime ene državne sekretarke, to je Tanja Kerševan Smokvina, ki je strokovnjakinja za medije.
Mladi forum SD je v Ljubljani pripravil posvet z gosti o pomenu javnega šolstva. Sodelujoči, med njimi tudi predsednikSD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo, predsednik Konference SD in poslanec dr. Milan Brglez, so izpostavili pomen kakovostnega javnega šolstva in se zavzeli za izobraževanje kot pravico, ki jo mora država zagotavljati za vse.
“Izobraževanje mora biti dostopno vsem državljanom Slovenije, kajti javno šolstvo, ki je pri nas kakovostno, predstavlja garant, da ne bo postala izobrazba samo privilegij premožnih,” je na posvetu poudaril predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel.
Kot zagovornik kakovostnega javnega šolstva je predsednik SD Dejan Židan prepričan, da je treba vsakemu omogočiti kakovostno javno šolstvo, sofinanciranje vzporednih zasebnih šol po njegovem mnenju pomeni razkroj javnega šolstva. “Pred nami je naloga, ki jo lahko realiziramo v času konjukture, to pa je resnično brezplačno šolstvo,” je še dejal Židan.
Minister Jernej Pikalo pa je izpostavil, “da je naš šolski sistem je eden najboljših na svetu, kar se odraža tudi v mnogih mednarodnih primerjavah in raziskavah. Seveda pa so vedno mogoče izboljšave v smeri še večje kakovosti”.
“Ko gre za šolski sistem, moramo iskati ravnotežje med tem, da ohranjamo jasno začrtano smer in obenem ta sistem dograjujemo, kar narekujejo družbene spremembe. Vedno pa zagovarjamo vsem enako dostopno in kakovostno izobrazbo. Šolski sistem je temelj ohranjanja nacije in njenega razvoja. Je ključno gibalo naroda. Ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje in napredek zasebnim interesom,” je na posvetu še povedal minister Pikalo.
Glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je izpostavil mednarodne akte, kot je deklaracija o človekovih pravicah, v katerih po njegovih besedah ne zapovedujejo financiranja zasebnega šolstva. Sam zagovarja spremembo ustave, kar je stranka SD v preteklosti že predlagala in s katero bi zagotovili brezplačno financiranje javnega osnovnega šolstva, zakonodajalcu pa prepustili, da presodi, v kakšni meri je sposoben financirati tudi zasebne šole.
Tudi poslanec SD Milan Brglez se je zavzel, da bi prišla tovrstna ustavna sprememba zopet na dnevni red. Hkrati pa je opozoril, da bi bilo glede na strankarsko razmerje v vladi in DZ to še težje izpeljati kot v minulem mandatu, zato bo o tem treba temeljito premisliti.
Odvetnik Dino Bauk pa je izpostavil še, da zasebno šolstvo ni najbolj nevarno javnemu. Temu je po njegovem prepričanju najbolj nevarna vsakokratna šolska oblast, ki lahko s svojim delovanjem ali pasivnostjo prispeva k dvigu ali padcu njegove kakovosti. “V tem trenutku bi se morali ukvarjati z ugotavljanjem, kje se v tem trenutku nahaja naš šolski sistem,” je bil jasen Bauk.
Posveta Mladega foruma SD so se udeležili tudi predstavniki Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
