Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl.
Po 2. seji Konference Socialnih demokratov z naslovom »Dvig kulture dialoga«, ki je potekala minuli ponedeljek in sprejela naš izhodiščni politični dokument »Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo«, je bilo več kritične pozornosti posvečene udeležencem izhodiščne razprave in njihovim stališčem kot samemu dokumentu. Zato ga velja znova izpostaviti, saj se v njem (a ne le v naslovu) skrivajo odgovori na številne dileme, ki so povezane z našim pogledom na svobodo izražanja in njene zlorabe.
V dokumentu, ki ga najdete ob koncu komentarja, smo zapisali, da je »dolžnost Socialnih demokratov /…/, da v času, ko se svoboda izražanja v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev (in edini namen govorcev postaja širjenje sovražno nastrojene komunikacije), s sredstvi, ki so nam na voljo v demokratični družbi, konsistentno opozarjamo na te zlorabe in javno reagiramo na vsebino sovražno nastrojene komunikacije ter v zvezi z aktualnimi dilemami glede svobode izražanja ter nivoja javne komunikacije odpiramo etična, družbena in pravna vprašanja.« Seveda iz takšnega izhodišča ni mogoče izpeljati nobene očitane strpnosti do nestrpnosti.
Obenem pa velja še vedno vztrajati, da se je proti »sovražnemu govoru« (izraz, ki ga bo, če ga že ni, preveč lahkotna – preozka ali preširoka – raba pomensko toliko izvotlila, da postaja neuporaben), katerega prepoveduje 63. člen naše Ustave, in drugim oblikam zlorabe svobode izražanja, ki jo neabsolutno varuje 39. člen naše Ustave, treba boriti z nenasilno javno komunikacijo in konfrontacijo ali z neposrednim soočanjem v javnem prostoru.
Toda očitno bo za dvigovanje demokratične ali politične kulture dialoga najprej potrebno začeti pri sebi in svojih. Ta korak je nujen, a ne zadosten, za pozitivne spremembe v demokratični družbi in našemu stremenju k bolj demokratični skupnosti. Napadati zgolj drugo stran je namreč zagotovilo ohranjanja in poslabševanja obstoječega stanja.
Ali kot smo zapisali: »Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti demokratično in vključujočo družbo, v kateri je družbeno vezivo med posamezniki in skupinami ljudi ter predpogoj za družbeno solidarnost pluralizem razumsko oblikovanih ter svobodno in odgovorno izraženih stališč in mnenj.« Velja tudi, da »naš cilj ni in nikoli ne sme biti omejevanje svobode izražanja, ki je bila ljudem tudi na našem prostoru in s strani različnih oblasti zgodovinsko večkrat kratena.«
Namesto tega želimo »z lastnim vzgledom v javni komunikaciji ter s premišljeno in sorazmerno uporabljenimi demokratičnimi sredstvi zavarovati svobodo izražanja pred njenimi zlorabami, še preden je prestopljena meja nastanka neposredne nevarnosti zla. V slovenskem pravnem redu to mejo zaznamuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki predstavlja ne le kaznivo, ampak tudi očitno protiustavno obliko zlorabo svobode govora in izražanja.«
In še kako se zavedamo dejstva, da imata »tovrstni govor in izražanje /…/ za namen in za posledico ponižanje ter dejansko razčlovečenje tistih, proti komur sta usmerjena – tipično gre za manjšine ali ranljive skupine ljudi.« Torej za nas, ne glede na stališča ali mnenja sogovornikov, ni nobene dileme o razumevanju povezanosti besed in ravnanj. Tako družbeno-strukturnem so-omogočanju in zamejevanju kot reproduciranju skozi govorna dejanja.
Zato je tudi jasno, na kaj prisegamo v naslovni dilemi. Zavzemamo se za kulturo dialoga, ker nestrpnost ne pride v poštev!
Hkrati pa lahko le z dvigom kulture dialoga presežemo omejitve strpnosti, da ta ne prerase v arogantno nespoštovanje ali dopuščanje nespoštovanja. Toda dialog, če naj bo smiseln, mora ostati odprt do drugega, ki se razlikuje od nas. Brez prisile je skupna odgovornost, možnost in priložnost.
dr. Milan Brglez je predsednik Konference Socialnih demokratov in poslanec Državnega zbora RS
Članice in člani Konference Socialnih demokratov so v ponedeljek, 10. decembra, v Ljubljani sprejeli dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”, s katerim v SD naslavljamo javnost ob vse večjih pojavih sovražnega govora in nestrpnosti v družbi.
V uvodnem delu razprave, ki je potekala pred zasedanjem najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, so poleg predsednika Konference dr. Milana Brgleza sodelovali še evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, pravnica dr. Nina Peršak, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in univerzitetni profesor ter nekdanji minister v Vladi RS dr. Žiga Turk.
Nujna je odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora, so se strinjali sogovorniki na posvetu, niso pa si bili povsem enoti o morebitni potrebi po spremembi zakonodaje, ki bi podrobneje naslavljal tovrstne pojave.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opomnila, da univerzalne definicije sovražnega govora nimamo, je pa omenjen v nekaterih pravno nezavezujočih mednarodnih dokumentih. Sama je ocenila, da je svoboda govora omejena s človekovim dostojanstvom ter s predpisi na področju javnega reda in miru.
Po njenih besedah se tako v strokovnih kot v laičnih krogih že pojavljajo polemike o potrebi po spremembi kazenskega zakonika, ki bi naslavljal tudi vprašanje sovražnega govora. Kot je poudarila, pa gre za skrajno sredstvo. “Verjetno sovražnega govora ne bomo odpravili z ognjem in mečem, ampak z dvigom kulture dialoga,” je povedala ministrica Katič, a opozorila, da je treba na pojave sovražnega govora odločno reagirati.
Da je potrebna jasna družbena reakcija na takšne pojave, se je strinjala evropska poslanka Tanja Fajon. Sama mnogokrat pogreša jasno obsodbo sovražnega govora tudi s strani politikov in drugih javnih oseb. Svoboda govora je temeljna pravica, a za vsako temeljno pravico so tudi dolžnosti, je opozorila in dodala, da je v Sloveniji sovražni govor močno eskaliral.
Vprašanje sovražnega govora je pomembno tudi zato, ker z govornimi dejanji sooblikujemo prostor, je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Sam meni, da je sovražni govor omejen z vrhovnimi moralnimi postulati, ki jih pri nas opredeljuje ustava. Se pa zaveda, da je politično nepopularno svobodo govora na kakršen koli način omejevati.
Pikalov predhodnik na ministrskem položaju dr. Žiga Turk pa se je strinjal, da z govornimi dejanji sooblikujemo prostor. Po drugi strani pa tudi drži, da besede ne ubijajo. “Kar te ne ubije, pa te naredi močnejšega,” je poudaril. Sam ocenjuje, da je zakonska ureditev v Sloveniji ustrezna in da svobode govora ni preveč.
Sprejet dokument si lahko preberete v nadaljevanju:
Dokument SD – Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo – Za demokratično in vključujočo družbo
