Socialni demokrati smo ogorčeni zavoljo poteze ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, ki je včeraj napovedal dvig minimalne plače za 4,9 odstotka, kolikor znaša rast življenjskih potrebščin v lanskem letu.
Socialni demokrati so v zakonodajno proceduro vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za delo z jasnim pozivom za novo višino minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji ter ustreznejšo, višjo določitev zneska minimalne plače ter drugih socialnih transferjev, vezanih na višino minimalnih življenjskih stroškov.
Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.
V koaliciji smo dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.
Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.
Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:
Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.
Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.
Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.
V zadnjem mesecu smo bili zopet tako kot zdaj že tradicionalno v mesecu januarju priča burni razpravi o uskladitvi zneska minimalne plače. Predlog ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak, da naj se minimalna plača uskladi za 4,7 odstotka, kar je precej nad zakonskim minimumom, je po pričakovanjih naletel na burne odzive na vseh straneh. Na eni strani predstavnikov delojemalcev, ki so se zavzemali za bistveno višji znesek uskladitve minimalne plače in na drugi strani predstavnikov delodajalcev, ki so opozarjali na skorajda katastrofične posledice takšnega dviga minimalne plače na zaposlenost. Predlog uskladitve zneska minimalne plače je bil deležen izjemne medijske pozornosti, razprava na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru je potekala kar nekaj ur.
V čem je razlog za takšno pozornost javnosti določitvi zneska minimalne plače, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je zakonsko določen znesek minimalne plače edina intervencija države na področju politike plač. Namen zakonske ureditve minimalne plače je v vseh državah, kjer imajo z zakonom določeno minimalno plačo, da navkljub urejanju politike plač s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati, država določi minimalni znesek plačila delavcu za opravljeno delo, kot ekonomsko in socialno kategorijo.
V okviru posvetovanja o uskladitvi minimalne plače je bil večkrat v javnosti spregledan podatek o številu prejemnikov minimalne plače med vsemi zaposlenimi ter obsegu povečanega stroška v sredstvih za plače zaradi uskladitve minimalne plače. Glede na letni obseg sredstev gospodarskih družb za plače predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju manj kot 0,3 odstotka celotnih sredstev za plače, znesek uskladitve minimalne plače pa se nanaša na manj kot 0,5 odstotka zaposlenih. Pomeni, da je uskladitev zneska minimalne plače izjemnega pomena za prejemnika in njegovo družino, saj preprečuje revščino zaposlenih, z vidika gospodarstva pa to pomeni relativno malo.
Na podlagi navedenega bi lahko zaključili, da je razprava o minimalni plači glede na delež v celotni masi plač bolj simbolnega pomena kakor kaj drugega.
Menim, da je bolj zaskrbljujoč podatek o zaostajanju rasti povprečne plače v obdobju gospodarske rasti tako za gospodarsko rastjo kakor tudi za rastjo produktivnosti dela. V zadnjih petih letih (2013-2017) je tako realna rast BDP skupaj znašala 11,2 odstotka, realna rast povprečne plače pa zgolj 3,2 odstotka. Pomeni, da se je v rast plač prenesel zgolj manjši del gospodarske rasti in manjši del rasti produktivnosti dela. Delavci v povprečju večletno zaporedno gospodarsko rast, h kateri so izdatno prispevali tudi sami, v veliki meri občutijo zgolj na račun zmanjšanja brezposelnosti in rekordno visoke zaposlenosti, kot bistveno zmanjšano tveganje izgube zaposlitve oziroma brezposelnosti, s čimer se krepi tudi občutek varnosti posameznika. Gospodarska rast in rast produktivnosti dela pa se po podatkih sodeč ni v zadostni meri prerazporedila v rast vseh plač, s čimer bi se okrepilo tudi t.i. srednji razred in nenazadnje v večji meri spodbudilo zasebne potrošnjo.
Ustrezna rast minimalne in povprečne plače je za posameznika pomembna ne samo z vidika dostojnega življenja delavca, ampak je nujni predpogoj za preprečevanje revščine med zaposlenimi ter ustrezno prerazdelitev rezultatov gospodarske rasti. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je višina dohodka v aktivnem obdobju ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v obdobju neaktivnosti (brezposelnost, upokojitev, ipd). Razprava o višini pokojnin v Sloveniji, bi se vedno morala začeti z razpravo o višini plač, kajti višina pokojnine je vedno posledica višine plače v obdobju aktivnosti.
Zaostajanje rasti povprečne plače za gospodarsko rastjo lahko verjetno pripišemo negotovosti glede gospodarskega okrevanja v začetnem obdobju gospodarske rasti, ki ima za posledico, da delodajalci v začetku gospodarskega okrevanja zaradi nepredvidljivosti trajanja le tega, niso pripravljeni na hkratno dvigovanje plač.
Menim, da je to lahko tudi posledica odsotnosti splošnega dogovora o politiki plač med socialnimi partnerji, ki bi tako za delodajalce kakor tudi zaposlene predstavljal predvidljivostrasti plač oziroma stroškov dela v vsaj srednjeročnem časovnem obdobju glede na stanje na trgu dela – gospodarsko rast, rast produktivnosti dela, rast inflacije, …
Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da so zahteve po dvigu vseh plač lahko upravičene, saj rast povprečne plače ni sledila gospodarski rasti in rasti produktivnosti dela. Vendar zgolj zahteva po višjih plačah ne zadošča.
Razprava o dostojnem plačilu za delo ni in ne sme biti le razprava o višjih plačah, ampak o kvalitetnih delovnih mestih in usposobljenih delavcih, v katere se vlaga skozi celotno kariero.
Politika plač mora biti vedno predmet in rezultat dialoga med delom in kapitalom, predvsem pa njunega medsebojnega zaupanja. Ampak zgolj zahtevati višje plače v socialnem dialogu ni dovolj, saj so višje plače lahko vedno le posledica boljših, kvalitetnih delovnih mest, ki nastanejo kot posledica ustrezne gospodarske politike in predvsem vlaganja v izobraževanje in delovne pogoje zaposlenih in pripravljenosti zaposlenih na pridobivanje novih znanj ter ustreznega vnaprejšnjega dogovora o delitvi rezultatov ustvarjenega, predvsem pa morajo biti višje plače posledica.
V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju protikriznih ukrepov, katerih osnovni namen je bil ublažiti posledice gospodarske krize na najranljivejše skupine prebivalstva.
V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti, dvig stopnje delovne aktivnosti vseh skupin na trgu dela ter ukrepov za zagotavljanje dostojnega dela. Nizka stopnja brezposelnosti ter dejstvo, da je danes v Sloveniji zaposlenih skoraj 80.000 ljudi več kot v začetku gospodarskega okrevanja ter podatki o stopnji tveganja revščine, kažejo, da so bili ukrepi učinkoviti.
Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko rast in tudi napovedi za prihodnji dve leti so izjemno pozitivne. Menim, da je sedaj prišel čas, ko potrebujemo premislek o tem, kako naprej, tudi na podlagi izkušenj iz preteklosti. Potrebujemo nov dogovor med socialnimi partnerji, v okviru katerega se bo potrebno dogovoriti o skupnih ciljih, o tem kaj bo posamezni deležnik na trgu dela (delodajalci, delojemalci in država) prispeval k doseganju skupnih ciljev. Vsak deležnik v socialnem dialogu bo moral prisluhniti drugi strani in prevzeti svoj del odgovornosti za dosego skupnih ciljev. Potem bo tudi razprava o delitvi ustvarjenega bistveno lažja.
V Sloveniji imamo podjetja, ki so z vlaganjem v zaposlene in ustrezno delitvijo ustvarjenega, dosegla in dosegajo izjemne rezultate. Mar je izkušnjo teh podjetij res tako nemogoče prenesti na nacionalno raven?
Peter Pogačar, državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Celoten časnik socialne demokracije lahko preberete tudi v elektronski verziji.
Trenutna razprava o uskladitvi minimalne plače za mesec januar 2018 je vse prej kot samo to. Je razprava o vredno(s)ti dela v Sloveniji, o zmanjševanju neenakosti in spodbujanju socialne pravičnosti ter ideji socialne demokracije, da si bodo ljudje z delom zaslužili toliko, da bodo dostojno živeli.
Kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imam možnost, da predlagam višino minimalne plače, pri čemer je potrebno upoštevati rast cen življenjskih potrebščin oz. inflacijo, gibanje plač, gospodarske razmere oz. rast ter gibanje zaposlenosti. Znesek je potrebno vsaj enkrat letno uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Z mojim predlogom 4,7-odstotnega zvišanja minimalne plače, želimo delavcem in delavkam zagotoviti skoraj 25 evrov na mesec več. Tako bi bruto mesečna plača znašala 842,79 evra oziroma 638,42 evra neto. Slovenija se ponovno krepi, zato je pomembno, da se krepijo tudi njeni ljudje.
Pomen minimalne plače ne moremo zreducirati samo na njeno preživetveno funkcijo. Zagotavljati mora dostojen standard življenja za delavca in njegovo družino.
Minimalna plača ni le socialni korektiv, je eden izmed ključnih elementov zmanjševanja socialnih razlik pri kateremu nimamo niti negativnih vplivov na javno porabo, kot pri večini drugih ukrepov. Še posebej pomemben rezultat se je pokazal pri dvigu minimalne plače leta 2010, ko smo Socialni demokrati dosegli skoraj 23% dvig minimalne plače, ki je imel viden vpliv na zmanjšanje neenakosti predvsem pri manj izobraženih ženskah in mladih.
Minimalna plača ima tudi motivacijsko funkcijo. Ob upoštevanju minimalnih življenjskih stroškov, praga tveganja revščine in učinku socialnih transferjev je ključna ugotovitev, da v Sloveniji na motiviranost posameznikov za delo vplivata predvsem višina plač ter sploščenost plačne lestvice.
Slovenija je izšla iz obdobja krize in velike brezposelnosti v pozitivno rast in situacijo na trgu dela, kjer primanjkuje ustrezne delovne sile. Prav zato je tudi za nadaljnjo gospodarsko rast ključno, da motiviramo in opolnomočimo prejemnike nadomestila za brezposelnost in socialnih transferjev, da aktivno prispevajo v naši družbi.
Minimalna plača je tako ekonomsko kot politično upravičena. Predvsem v smislu redistribucije strukturne moči med delom in kapitalom. Neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2016 je znašal slabih 3,2 milijarde evrov. Ob letnem obsegu gospodarskih družb za plače v višini 8,5 milijarde evrov, predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju 18 milijonov evrov oziroma 0,21%.
Verjamem, da je gospodarstvo zmožno prenesti takšen dvig minimalne plače, saj je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in stabilna, prav takšno napovedujejo tudi za naslednji dve leti. Zvišuje se zaposlenost in s tem tudi uspešno poslovanje gospodarskih družb.
Na minimalno plačo ne smemo gledati le z vidika stroškov in povečevanja konkurenčnosti. Pri tem pa ni nepomembno izpostaviti, da bi povišanje minimalne plače za 4,7% pomenilo, da se stroški delodajalcev povišajo le za 3%, zaradi določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54% povprečne plače.
Če plače zaostajajo za rastjo produktivnosti, je posledica prerazporeditev ustvarjenega v korist kapitala in se ne preliva do delavcev in v korist zasebne porabe. V zadnjih petih letih od leta 2013 je skupna rast minimalne plače znašala 2,5%, medtem ko je bila realna rast povprečne bruto plače 3,2%. Produktivnost dela je narasla za 5,9%, BDP pa za kar 11,2%. Minimalna plača ostaja osnova za izgradnjo plačne politike, saj ustvarja tudi pritisk za prestrukturiranje gospodarstva in s tem sili v povišanje povprečne plače. Tu moramo za dvig kakovosti življenja predvsem srednjega razreda narediti še več.
Ne smemo pozabiti kaj smo Socialni demokrati že dosegli s spremembami minimalne plače. Naša prva socialdemokratska vlada je leta 2010 minimalno plačo zvišala iz takratnih 549,43 evrov na 734,15 evrov bruto, kar je bil daleč najvišji dvig v EU. In to v času krize in negativne gospodarske rasti. Naša prizadevanja za zagotavljanje dostojnega življenja za delavke in delavce ostajajo v srcu naših politik.
Žal je znesek minimalne plače vprašanje pri katerem delodajalci, delojemalci in vlada nismo še nikoli dosegli soglasja. Zaradi tega je pred dvema letoma propadel celo socialni sporazum, kar obžalujem še danes. Vendar še vedno verjamem v konstruktiven socialni dialog.
Pritiski na minimalno plačo so visoki predvsem v tistih državah, kjer celoten plačni model ne deluje dobro in bipartitni dialog predvsem na panožni ravni šibi. Zato me veseli, da je tako pri sindikatih kot pri delodajalcih zaznati željo po vzpostavitvi novega dialoga glede plačnega modela v Sloveniji. Okoli tega moramo graditi splošen družben konsenz.
Za Slovenijo, kjer bo delo temeljna vrednota, ki bo omogočala preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa dajala dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh ustvarja skupnost.
dr. Anja Kopač Mrak
ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je za medije odzval na očitke glede predloga za dvig minimalne plače za 4, 7%. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je namreč predlog predstavila javnosti in pojasnila, da je poleg inflacije upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.
Matjaž Han je ob navedbah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman, da “predlog ne opravičuje številk, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače”, izrazil začudenje, “ko se dvignejo plače zdravnikom, direktorjem in vsem, ki dobro živijo, nisem slišal nobenih pripomb”. Ob tem ga čudi takšen »halo« glede predloga povečanja minimalne plače, “da tisti, ki že tako ali tako iz meseca v mesec težko preživijo, za svoje delo dobijo 638 evrov”.
Han pričakuje, da se bo glede predloga uspešno dogovorilo na Ekonomsko-socialnem svetu in da vlada temu ne bo nasprotovala. Izpostavil je, da je kritika ministrice tako vedno prisotna, “ko se nekaj naredi ali pa ne naredi”, vedno so očitki. Na pripombo poslanke iz vrsto koalicije, da ta dvig ne bo odpravil problema števila prejemnikov minimalne plače, je vodja poslanske skupine SD odgovaril, da so za to drugi prijemi.
Glede t.i. predvolilnih bombončkov, med te naj bi po navedbah nekaterih sodil tudi ta ukrep, pa je Han poudaril, “da so interpretacije vedno takšne in drugačne, vse kar sedaj naredimo je predvolilno in če bodo za to ljudje dobili nekaj več v svoje denarnice se tega očitka ne bojim”. “Vsi so imeli priložnost prevzeti ta težak resor, pa smo tedaj Socialni demokrati ostali sami,” je bil kritičen Han tudi glede ostalih stalnih kritik ministrice. Slednja je po prepričanju Hana vrhunska ministrica, “ki obvladuje ta zahteven resor in ga dela bolj življenjskega”.
Vodja PS SD se je v izjavi za medije dotaknil tudi minulega sestanka koalicije na temo sindikalnih zahtev in povedal, da bo vlada imenovala pogajalsko skupino, pri kateri Han upa, da bo uspešnejša od predhodne. “Usklajevanju glede demografskega sklada pa se bo dalo še dodatno priložnost, da se zbližajo stališča DeSUS in SMC, ki so med seboj konceptualno nasprotna,” je povedal Han.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto oz. 638,42 evrov neto. Poleg inflacije je pri tem upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje. ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debato”. Kopač Mrakova sicer ocenjuje, da gospodarstvo zmore tolikšen dvig minimalne plače.
Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta (v letu 2017 1,7 odstotka), lahko pa se tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.
Kot je v izjavi za medije povedala ministrica Kopač Mrak, “smo pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast”.
“V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka,” je povedala ministrica in dodala, “da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat”.
“Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.
ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, 19. januarja, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje “zanimivo in burno debate”. Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evrov neto, t.i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.
Ministrica iz vrst SD je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. “Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni,” je dejala ministrica Kopač Mrak. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.
Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.
Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.
Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.
Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.
V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.
Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.
Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.
Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.
Socialni demokrati verjamemo, da je zakonsko določena minimalna plača ključna za zagotovitev dostojnega dela. Vse od predloga zakona, ki ga je pred leti sooblikoval socialdemokrat Miloš Pavlica iz vrst takratne ZLSD, do dviga minimalne plače za kar 22 odstotkov, ko smo v obdobju 2009-2011 Socialni demokrati vodili Vlado Republike Slovenije in s tem zaščitili položaj najranljivejše skupine zaposlenih ter vse do danes, smo v SD nosilci sprememb za zagotovitev primernega plačila za opravljeno delo.
Stališče naše ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak v zvezi z minimalno plačo je ves čas jasno; je odločna zagovornica spremembe definicije minimalne plače, saj je trenutna nepravična in kot takšna unikum v Evropski uniji.
Socialni demokrati bomo tudi v Vladi RS jasen glas v podpori spremembe, hkrati pa bomo poskušali v dialogu s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji v vladi zagotoviti, da bo ta dvig finančno nevtralen za delodajalce, kar bi zagotovilo tudi nujno potrebno širšo podporo v Državnem zboru. Naš cilj je, da skupaj v sodelovanju z vsemi partnerji najdemo rešitev, da bo nova definicija minimalne plače tudi dejansko implementirana in bo šla tudi Slovenija v korak z evropskimi državami na tem področju.
Hvala za vašo podporo in zaupanje.
