Prispevki

Ministrica Katič na Osankarici: “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati.”

/in , , /by

Na prizorišču bojišča Pohorskega bataljona pri Treh žebljih je v soboto, 9. januarja, potekala spominska komemoracija Osankarica 2016, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Spominske slovesnosti so se ob predsedniku republike Borutu Pahorju in slavnostni govornici, ministrici za obrambo Andreji Katič, udeležili tudi predsednik SD in podpredsednik Vlade RS Dejan Židan, podpredsednica DZ Bojana Muršič, poslanec SD Matjaž Nemec in številni župani iz vrst SD, borke in borci NOB ter predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij.

Slavnostni gosti na Osankarici

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru najprej nanizala nekaj zgodovinskih dejstev o Pohorskem bataljonu in se ob tem zahvalila vsem borkam in borcem, ki so se borili za domovino. Kot je dejala, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti. Po oceni ministrice Andreje Katič je letošnja slovesnost dragocena, saj nas spominja na dogodke iz naše zgodovine, obenem pa je priložnost, da se vprašamo, ali se dovolj zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so v preteklih vojnah umirali za nas. “Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna,” je poudarila ministrica za obrambo. “Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni,” je poudarila ministrica Katič.

Ekipa SD na Osankarici 2016

Govor obrambne ministrice Andreje Katič v celoti:

Spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovani podpredsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovana kolegica ministrica, spoštovani župan in podžupana Občine Slovenska Bistrica, spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, spoštovani predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, spoštovani predstavniki drugih veteranskih in domoljubnih organizacij, spoštovani svojci padlih, spoštovani pohodniki!

Na tem kraju, kjer so izgubili življenje borke in borci legendarnega Pohorskega bataljona, bi se najprej rada poklonila njihovemu spominu. Rada bi se zahvalila tudi vsem vam, spoštovani borke in borci, za vse, kar ste storili za nas in našo domovino. Hvala vam!

Pohorski bataljon so sestavljali borci in borke Savinjskega odreda oz. Kranjčevega bataljona, Šaleške in Savinjske čete, Ruške čete. Od svoje formalne ustanovitve v septembru 1942 je Pohorski bataljon bil boje z okupatorjem. Nemci in njihove sile so zaradi akcij bataljona izpeljali več hajk, ki niso bile uspešne. Stopnjevali so nasilje nad prebivalstvom. Jih množično zapirali. Streljali so talce. Zastraševali. A pogumnega odpora proti okupatorju niso zatrli! Pohorski bataljon se je boril do svojega bridkega konca 8. januarja 1943. Poslednjo bitko je bil s številčno premočnim sovražnikom, ki je štel okoli 2000 mož, z močno oborožitvijo. V junaškem boju je padlo vseh 69 bork in borcev – mož, žena in otrok. Zraven Šarha so padli njegovi trije sinovi, šestnajst, štirinajst in dvanajst letni fantje. Edinega preživelega partizana je okupator ranjenega odpeljali v zapor in ga kasneje ustrelili. A veličastna poslednja borba Pohorskega bataljona je bila še dodatna moralna spodbuda v nadaljnjih bojih proti okupatorju. Poslednji boj je v ljudski pripovedi dobil legendarne razsežnosti. Osvobodilnega gibanja na Štajerskem okupator ni uspel uničiti!

Dogodki, druženja, kot je današnje, so pravzaprav – neprecenljivi. Sploh dandanes, v teh časih, ko imamo dostikrat občutek, da nekateri živijo le zato, da iščejo tisto, kar nas razdvaja, kar med nas vnaša nemir, prepir, nezadovoljstvo. To so ljudje, ki ne zmorejo spoštovanja, ki ne poznajo hvaležnosti, ki ne vedo, kaj so prave vrednote. Ljudje, ki v sebi nosijo jezo in sovraštvo. Ostro in odločno oporekam vsakemu, ki meni, da dogodki, kakršen je današnji, ne sodijo v današnji čas, ki jih želi označiti za preživele in jih pomesti na smetišče zgodovine. Nikoli ne smejo utoniti v pozabo! Res, minila so leta. Minila so leta od smrti številnih borcev in bork, njihovih sorodnikov, somišljenikov, prijateljev. Se danes še dovolj dobro zavedamo moralne odgovornosti do vseh, ki so – v minulih vojnah – umirali za nas? Slovenski narodni heroj in pesnik Karel Destovnik Kajuh je pred več kot sedemdesetimi leti zapisal: »Kdaj, ah kdaj, prišel bo čas, ko ne bo več vojn pri nas, ko drugačen bo sveta obraz?«

Danes, leta 2016, v Sloveniji živimo v miru. To je velik privilegij. In prvi pogoj za kakovostno življenje vsakega posameznika in družbe kot celote. Mir in varnost pa nista samoumevna. Tu na Osankarici, preliti s krvjo partizanskih bork in borcev, lahko vsi, ki vojnega gorja nismo doživeli, le slutimo, kako težka je bila pot našega naroda do svobode. In do tega, da smo kljub grozovitemu raznarodovalnemu pritisku uspeli ohraniti našo narodno identiteto, naš jezik in kulturo. Naša domovina – suverena in samostojna Republika Slovenija – je danes varna država. To lahko trdimo. Ob tem pa se vsi, ki delujemo v nacionalno-varnostnem sistemu, močno zavedamo, da je varnost tudi zelo spremenljiva dobrina. Da je vrednota, za katero si je potrebno neprestano prizadevati. Ter, da moramo biti za njeno ohranjanje kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni. Kajuhov up, da bo – obraz sveta nekoč drugačen, je, kot se zdi, – večni up. Grozote prve in druge svetovne vojne, katere konca naš pesnik ni dočakal, so opustošile svet in človeštvo.

Mednarodna skupnost je v doseganje miru in boljšega, složnejšega sveta vložila ogromno naporov. Kljub vsemu – pa svet žal – tudi danes še vedno ni imun za prekomeren pritisk kapitalskih interesov, za zlo, za vojne, za trpljenje civilistov – za trpljenje tistih najranljivejših: starejših, mater in otrok. Tudi podoba Evrope, ki je v zadnjem stoletju prehodila pot – od bolečih medsebojnih nasprotij do združitve – v Evropski uniji, se spreminja. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.

Na velikem delu naših meja se že od jeseni soočamo z valom beguncev in migrantov. Med njimi so ljudje, ki jim ni dano živeti v svobodi ter si želijo zgolj miru in znosnih razmer za življenje. In morda so med njimi tudi ljudje, ki so se priključili migrantskemu valu zaradi drugih razlogov. Kar zadeva obrambni resor, lahko z vso odgovornostjo povem, da dan za dnem Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska z ramo ob rami s slovensko Policijo storijo vse, da skupaj z drugimi deležniki in humanitarnimi organizacijami tem ljudem nudimo čim dostojnejšo in človeka vredno oskrbo ob prehajanju ozemlja naše države. Seveda ne moremo tajiti, da pri soočanju s temi izzivi pogrešamo večjo angažiranost evropskih voditeljev. Slovenija je najmanjša država na poti beguncev in migrantov do želenih držav. Naše zmožnosti so omejene. In ne moremo ponuditi vseh rešitev. Kljub temu se kot ministrica za obrambo zavedam, da lahko varnost in mir zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami. Tako s pomočjo dobrih odnosov v okviru Evropske unije, zveze Nato in prek dvostranskih odnosov.

Seveda pa je nujno, da se v prvi vrsti zanašamo na lastne sile ter da zaupamo svoji presoji, še posebej, ko gre za uresničevanje naših lastnih interesov! Treba pa se je zavedati, da varnostnim grožnjam in konfliktom na kriznih žariščih po svetu, ki se žal še vedno razraščajo v vojne, lahko kljubujemo le v trdnem zavezništvu z drugimi državami. Tudi partizanke in partizani ste se zavedali potrebe po sodelovanju s svobodoljubnimi zavezniškimi narodi, ki so se prav tako ostro uprli nacizmu in fašizmu. Zavezniki so priznali legitimnost našemu narodnoosvobodilnemu boju. Borke in borci pa ste s tem odnosom tudi ustvarjali dragoceno podlago za diplomatske odnose za čas po koncu vojne. Danes smo v zadregi, svet še ni drugačen oziroma tak, kot bi si ga želeli. Tudi zato, pa ne moremo in ne smemo biti v nikakršni dilemi, ali je pravi čas za domoljubje in za samozavest. Za to je vedno pravi čas!

V teh dneh nas Slovence povezujejo, navdihujejo in razveseljujejo naši športniki. Vsakič znova kažejo, kako zelo uspešni so. Kljub temu, da prihajajo iz majhne države. Borijo se do konca. Nanje smo neizmerno ponosni. In so nam navdih. Od njih se lahko ogromno naučimo. Pa se bomo? Kaj nam torej sporočajo naši športni junaki? Ne le trdo delo in odrekanje, ki sta vsekakor nujna in pomembna, vendar tudi ali predvsem – samozavest, ponos, zaupanje, ekipni duh, skupni cilji in močna želja! Z njimi se tlakuje pot do velikih uspehov; to so stopnice, ki nas peljejo navzgor, na vrh. Zmage ne prinesejo številčnost, velikost in moč, ampak značaj, srčnost, neustrašnost in predanost. Lastnosti, ki so bile lastne našim prednikom, našim rojakom, junakom naše preteklosti, ki se jih spominjamo. Prepričana sem, da so nam lastne te vrednote tudi danes. Prepričana sem, da smo lahko tudi na drugih področjih tako uspešni. Ter, da moramo s takim zagonom, kot ga imajo naši športniki, razvijati vse naše dejavnosti. Če kje, potem se v športu ni mogoče skrivati za dosežki drugih. Ni mogoče biti povprečen. Preskočeni metri in odmerjen čas v stotinkah sekund so pravičen razsodnik. Zato menim, da je tudi na drugih področjih – morda še bolj kot doslej – treba zasledovati podobna merila. Dati veljavo človeškemu znanju. Delu in prizadevnosti. Dajati priložnost ljudem, ki vidijo dlje. In so za to pripravljeni trdo delati. Ter jih povezovati med seboj.

Spoštovani!

Tukaj, na partizanskem Pohorju, na mestu tragičnega konca Pohorskega bataljona – bataljona, ki je prispeval k temu, da Spodnja Štajerska, kljub premočrtni nameri okupatorja ni bila nikoli priključena tretjemu rajhu, čutim veliko spoštovanje. Veliko spoštovanje do slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Spoštovanje do odločitve za boj proti nacizmu in fašizmu. Do odločitve, ki je peljala k temu, da je naš narod obstal, ohranil svojo identiteto in se lahko naprej razvijal. Ki je peljala k temu, da smo v okviru nekdanje skupne domovine zaživeli v svobodi in socialno pravičnejši družbi. In k temu, da smo kot narod, okrepljen v svoji državotvorni zavesti, lahko pozneje tudi v polnosti uresničili – svoji – samostojnost in suverenost. Zato je več kot prav, da narodnoosvobodilni partizanski boj z vso srčnostjo spoštujemo. Trdno sem prepričana, da to spoštovanje delim z mnogimi. Zato vam zagotavljam, da bomo odločno storili vse, kar je v naši moči, da se v javnosti pomen tega boja ne bo zmanjševal in oskrunjal. Da bomo ohranili dostojanstven spomin na to junaško obdobje naše zgodovine ter ga prenašali na mlajše generacije.

Na tem žalostnem mestu, kjer se zavedamo tragične smrti narodnega heroja Alfonza Šarha – Iztoka, njegovih sinov ter vseh drugih pokončnih bork in borcev Pohorskega bataljona, čutim tudi veliko odgovornost. Odgovornost za to, da bomo 25-letnico samostojne in suverene Republike Slovenije lahko pričakali s čim boljšimi rezultati. Vsi gospodarski kazalci kažejo, da smo, kar zadeva težave, s katerimi smo se kot država soočali v zadnjih letih, na dobri poti. Želimo si in prizadevamo si, da bi to rast čutili vsi. Da bi se vsi v Sloveniji zares počutili doma! Kajti verjamem, da je zadovoljstvo med ljudmi eden od temeljnih pogojev za vsestransko uspešno družbo. Od vas, spoštovani borke in borci, se lahko učimo trdoživosti in neomajne vztrajnosti. Od vas lahko črpamo pogum za doseganje naših skupnih ciljev – za mir, varnost in blaginjo naše države. Hvala vam za vse to! Karel Destovnik Kajuh je tudi dejal: »Ne klonimo, tovariši.« Ob spoštovanju do naše zgodovine ter zaupanju v uporniški in v samoiniciativni značaj našega naroda smemo in moramo verjeti, da bomo zmagali tudi pri soočanju z izzivi današnjega časa!

Slava vsem padlim za domovino!

Ministrica Katič glede aktivacije člena 42.7 Lizbonske pogodbe: Slovenija bo morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in v skladu z našimi možnostmi

/in , , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Bruslju udeležila zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju. Pred začetkom srečanja se je v okviru srečanj Stranke evropskih Socialistov (PES) sestala tudi z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, avstrijskim obrambnim ministrom Geraldom Klugom, švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvistom in podpredsednikom poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu Knutom Fleckensteinom ter namestnikom generalnega sekretarja PES Giacomom Filibeckom. V nadaljevanju je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU predvsem izpostavila pomen solidarnosti in medsedbojne pomoči.

Katičeva z Mogherinijevo in obrambnimi ministri iz PES
 
Ministri za obrambo EU so izrekli iskreno sožalje Franciji ob nedavnih terorističnih napadih v Parizu. Kot so dejali, so petkovi grozoviti teroristični napadi pretresli tako Francijo kot celotno mednarodno skupnost. Obenem so se seznanili s prošnjo Francije po aktivaciji člena 42.7 Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo ob oboroženem napadu na ozemlje države članice druge članice tej državi skladno z 51. členom Ustanovne listine OZN, ki govori o individualni in kolektivni samoobrambi, zagotoviti pomoč in podporo.

Gre za precedenčen primer, kakršnega še ni bilo, zato bo Evropska unija pripravila ocene posledic. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, o morebitnih konkretnih oblikah sodelovanja pa se želi z državami članicami dogovarjati na dvostranski ravni. Ministrica Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko je v Slovenijo vstopilo že več kot 210 tisoč beguncev in migrantov, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi.

Ministri so govorili tudi o operacijah in misijah Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pri čemer so se osredotočili predvsem na prihodnji razvoj operacije EUNAVFOR MED/Sophia in možnosti za začetek načrtovanja misije za usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA).

Ministrica Katič je potek operacije EUNAVFOR MED/Sophia, v kateri sodeluje Slovenska vojska z 49 pripadniki in večnamensko ladjo Triglav 11, ocenila pozitivno in pri tem izpostavila pomen dialoga poveljnika z mednarodnimi organizacijami in akterji v regiji. V zadnjih dvajsetih dneh je naša vojaška ladja rešila 310 prebežnikov. Povedala je, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora. Predstavila je razmere, ki jih povzročata prihod in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministricam in ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi.

Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je v razpravi predstavil politični okvir celovitega kriznega delovanja EU ob migracijski krizi, in sicer z uporabo različnih orodij in instrumentov Skupne varnostne in obrambne politike, ki vključuje usposabljanja, ter gradnjo zmogljivosti, boljšo vključenost znotraj regije, krepitev regionalnih partnerstev, vzpostavitev migracijske misije SVOP in drugo.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve so se ministri za obrambo EU osredotočili na Akcijski načrt za področje obrambe za leto 2016 ter v tem smislu na nove pobude na področju obrambe ter gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD). Nove pobude na področju obrambe v okviru akcijskega načrta je predstavila visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogerini, komisarka Elżbieta Bieńkowska pa je predstavila razmišljanje Evropske komisije o novi pobudi za obrambo. Tema zasedanja je bila tudi obravnava gradnje zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD).

Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave dejala, da Slovenija podpira načrt implementacije za izgradnjo obrambnih zmogljivosti v podporo varnosti in obrambi v partnerskih državah, saj ta pomembno prispeva k mednarodnim stabilizacijskim in razvojnim prizadevanjem ter preprečevanju konfliktov. To je po njeni oceni še posebno pomembno z vidika zadnjih nestabilnosti na afriškem kontinentu, od katerega sta vse bolj odvisni tudi stabilnost in varnost EU. Slovenija zagovarja tudi pomembno vlogo lokalnega lastništva oziroma regionalnih akterjev. Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).

Obrambna ministrica Katič: Slovenija bo iz sklada za begunce in migrante prejela poldrugi milijon evrov nepovratnih sredstev

/in , /by

Ministrica Andreja Katič se je ob podpisu pogodbe s skrbnikom novega sklada za begunce in migrante pri Razvojni banki Sveta Evrope Stephanom Sellenom zahvalila za hiter odziv na prošnjo Slovenije, ki se sooča z velikim prihodom beguncev in migrantov. Kot je povedala ministrica Katič bodo nepovratna sredstva v višini 1,5 milijona evrov iz posebnega sklada za begunce in migrante kot pomoč državam članicam CEB porabljena za nakup 100 bivalnih zabojnikov, 10 sanitarnih zabojnikov, 10 kombiniranih vozi ter tovornega vozila za prevoz in namestitev bivalnih ter sanitarnih zabojnikov.

Podpis pogodbe MORS - CEB 

Razvojna banka Sveta Evrope je namreč zaradi povečanja migrantskih tokov ustanovila poseben sklad za begunce in migrante (Migrant and Refugee Fund), namenjen za pomoč državam članicam CEB, ki so najbolj obremenjene s trenutno migrantsko krizo. Namenjen je financiranju delovanja, izgradnje in obnove centrov za sprejem in nastanitev beguncev oziroma migrantov ter drugim investicijskim in tekočim stroškom pri oskrbi beguncev in migrantov. Slovenija je 29. oktobra 2015 zaprosila za odobritev pomoči iz tega sklada, odobrenih ji je bilo 1,5 milijona evrov. 

Razvojna banka Sveta Evrope je bila ustanovljena leta 1956 kot Sklad za socialni razvoj v okviru Sveta Evrope, katerega temeljni namen je bil zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest, namenjenih številnim beguncem, ki so v povojni Evropi ostali brez dela. Pozneje se je seznam prednostnih nalog širil tudi na druga socialna področja, kot so odprava posledic naravnih nesreč, gradnja socialnih stanovanj, financiranje programov v šolstvu in zdravstvu ter programov za varovanje okolja, varstvo kulturne dediščine, itd. Razvojna banka Sveta Evrope ima danes 41 članic. Slovenija je postala njena članica leta 1994.

Ministrica Katič: “Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj in bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev.”

/in , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala občino Gornja Radgona, kjer sta si z županom ogledala prehod beguncev in migrantov prek mostu na Muri iz Republike Slovenije v Republiko Avstrijo. Obisk je ministrica Katič nadaljevala v nastanitvenem centru, kjer so ji predstavniki civilne zaščite, vojske, policije, humanitarnih organizacij in prostovoljcev predstavili trenutno stanje v nastanitvenem centru. Ministrica Katič se je ob tem zahvalila vsem, ki sodelujejo pri reševanju begunske krize in pohvalila odlično organizacijo vseh sodelujočih služb na terenu. “Do zdaj smo živeli v Evropi, ki ni imela mej. Tudi mi sami to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno in ne kot ograjo med mejami. Upam, da bo res v najkrajšem mogočem času odveč in jo bomo lahko odstranili ter živeli kot naj bi živeli v svobodni Evropi,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva s prostovoljci
 
Ministrica za obrambo iz vrst SD si je v Središču ob Dravi ogledala postavljanje ograje na meji z Republiko Hrvaško, se zahvalila pripadnikom Slovenske vojske in Policije za prizadevno delo. “Ograja se postavlja po načrtih na vseh tistih območjih, kjer Policija meni, da jo je treba postaviti. Mi sproti dobivamo informacije, kako migranti in begunci prehajajo druga območja. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo ukrepi učinkoviti in bo pot migrantov in beguncev usmerjena tudi v druge države. Slovenija sama ima žal omejene vire. Vsi vemo, da smo najmanjša država z najbolj omejenimi zmogljivostmi na tej t. i. balkanski poti do želenih držav. Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj, da bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev. Strinjam pa se s tem, da sami lahko prispevamo le delček k temu, da ljudem pomagamo, ne moremo pa sami rešiti te krize, ki je svetovnih razsežnosti, ne samo evropska,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva z vojaki o ograji
 
Ob koncu obiska si je ministrica v Vojašnici Generala Maistra v Mariboru ogledala tudi Taktični operativni center 74. pehotnega polka, kjer pripravljajo tudi toplo hrano za begunce in migrante. Vojaške kuharske ekipe so sicer v zadnjih dveh mesecih pripravile in razdelile že okrog 100 tisoč toplih obrokov.

Ministrica Katič ob otvoritvi Natovega centra odličnosti: “Gore in gorništvo so že od nekdaj v samem srcu slovenske narodne zavesti.”

/in , /by

V Poljčah na Gorenjskem je ministrica za obrambo Andreja Katič skupaj s predsednikom Republike Slovenije in vrhovnim poveljnikom obrambnih sil Borut Pahor tudi uradno odprla Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Ministrica Katič je v nagovoru zbranim uvodoma povedala, da je za Ministrstvo za obrambo slovesen dan. “Veseli in ponosni smo, da bo tu v Poljčah uradno odprt Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. To, da zveza NATO priznava Republiki Sloveniji vodilno vlogo na področju gorskega bojevanja, je za slovenski obrambni sistem veliko priznanje. Gore in gorništvo so že od nekdaj v samem srcu slovenske narodne zavesti. Naša država je tudi alpska dežela. Dežela, v kateri se ljubezen do gora in skrb za njihovo obvarovanje prenašata iz roda v rod,” je ob tem dejala ministrica ter spomnila, da “so v naši zgodovini v goratem delu slovenskega ozemlja potekali pomembni vojaški spopadi, tako med prvo kot med drugo svetovno vojno, pa tudi med vojno za samostojno Slovenijo.”

Katičeva v nagovoru v Poljčah

“Obvladovanje gorskega prostora v vojaškem smislu je tako vsekakor eden od temeljev naše varnosti. Razvoj in usposabljanje v veščinah gorskega bojevanja pa je ena temeljnih dejavnosti Slovenske vojske že od njenega nastanka. Odgovorni v gorskih enotah in v vodstvu Slovenske vojske so si vseskozi močno prizadevali za nadgrajevanje te naše nišne prednosti. Za odprtost navzven in nudenje svojega znanja drugim vojskam v zavezništvu. Pripadniki Slovenske vojske poleg tega z ramo ob rami s pripadniki zavezniških vojsk delujejo za mir v mednarodnih operacijah in misijah, ki pogosto potekajo tudi v visokogorskih predelih. Vse te izkušnje in dolgoletno delo so ob podpori zavezništva danes obrodili sadove. Za naše skupno dobro. Za našo skupno odličnost,” je dejala ministrica Katič, saj se je s svojim centrom odličnosti Republika Slovenija pridružila skupini držav, ki imajo centre odličnosti, in ponudila drugim vojskam članicam zveze NATO vsestransko strokovno podporo na področju gorskega bojevanja. “Skupaj z državami soustanoviteljicami – Republiko Hrvaško, Zvezno republiko Nemčijo, Italijansko republiko in Republiko Avstrijo – smo pred novimi izzivi, ki jih prinaša ustanovitev najmlajšega izmed centrov v zvezi NATO. Prepričana sem, da te izzive vidimo predvsem kot priložnosti.”

Ministrica Katič je ob tem poudarila tudi, “da je pomembno, da Natov center odličnosti za gorsko bojevanje sledi pristopu pametne obrambe. Podpira torej združevanje zmogljivosti med državami zavezništva na področju gorskega bojevanja, kar lahko precej racionalizira delovanje posameznih držav. Znaten del dogodkov centra pa bo odprt tudi za zainteresirano strokovno javnost iz držav, ki sicer niso članice zavezništva, so pa z njim povezane prek skupnih vrednot.” Ministrica za obrambo iz vrst SD je v nagovoru posebej izpostavila zaposlene v Natovem centru odličnosti, spomnila je na zahtevno pot do njegovega današnjega odprtja ter jim dejala, da je zdaj pred njimi nova pomembna naloga, to je da se novoustanovljeni Natov center odličnosti uveljavi v mednarodni strokovni javnosti. “Pri tem vam želim veliko uspeha. Zaupam v vaše znanje, sposobnosti in predanost skupnemu cilju,” je še poudaril ministrica Katič.

Po ustanovitvi in podpisu Memoranduma o sodelovanju 25. marca 2015 v Washingtonu je Natov center odličnosti za gorsko bojevanje (Natov COGB) prestal namreč še zahteven postopek akreditacije Zavezniškega poveljstva za transformacijo, kar pomeni, da je center pridobil možnost za formalno aktivacijo Severnoatlantskega sveta. V centru sodelujejo članice zveze NATO Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovenija ter Avstrija kot država partnerica. Republika Slovenija je zagotovila ustrezno kadrovsko in logistično infrastrukturo za delovanje centra. Natov COGB je po ustanovitvi trenutno najmlajši izmed Natovih centrov odličnosti. Republiki Sloveniji je bila ponujena priložnost za vodilno vlogo v centru zaradi naše zgodovine, tradicije ter znanja in usposobljenosti iz veščin gorništva in gorskega bojevanja. Vizija Natovega COGB je postati osrednja strokovna ustanova za pridobivanje znanja o gorskem bojevanju, kar naj bi v Natu zagotovilo odličnost in strokovnost na področjih izobraževanja, usposabljanja ter urjenja posameznikov in enot, tehnično-taktičnih postopkov, podpore razvoju doktrine, definiranju standardov, konceptov in učenja iz izkušenj ter raziskav. Namen delovanja je medsebojna podpora in sodelovanje držav članic zavezništva, držav partneric ter drugih držav in mednarodnih organizacij za izboljšanje zmogljivosti gorskega bojevanja.

Ministrica za obrambo Katič z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Stylianidesom o begunski krizi

/in , , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Ljubljani sestala z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom. Skupaj sta se strinjala o pomenu celovitega pristopa EU pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko, komisar pa je pohvalil napore vseh služb v Sloveniji, ki pomagajo pri oskrbi beguncev in migrantov.Glavna tema pogovorov ministrice za obrambo Andreje Katič s sodelavci z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom na Ministrstvu za obrambo je bila aktualna begunska in migrantska problematika, govorili pa so tudi o sodelovanju Slovenije z EU na področju civilne zaščite.

Ministrica Katič je s sodelavci iz upravnega dela ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske evropskemu komisarju za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosu Stylianidesu pojasnila delovanje ministrstva, in sicer tako Civilne zaščite kot Slovenske vojske, pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko. Evropskemu komisarju se je obenem zahvalila za mednarodno pomoč, ki jo je Slovenija dobila prek Mehanizma CZ EU in v okviru Centra za usklajevanje nujnega odziva, in povedala, da nam številne države pomagajo tudi na bilateralni ravni. Kot je dejala, se predvideva, da bo v Slovenijo kmalu prišlo novih 30 tisoč beguncev in migrantov ter pri tem opozorila na pomen celovitega pristopa k reševanju begunske problematike na nacionalni ravni, predvsem pa v okviru EU.

Evropski komisar Stylianides je izrazil podporo naporom Slovenije, da beguncem in migrantom nudi osnovno podporo in pohvalil delovanje vseh služb. Kot je dejal, se zaveda, da dosedanja pomoč EU ni dovolj in da si bo osebno prizadeval, da bo EU tudi v prihodnje pomagala prizadetim državam, kot tudi poiskala ustrezne rešitve. Pri tem je opozoril, da bi bile te najbolj učinkovite na politični ravni, in sicer sprejete tudi širše od Evropske unije, to je na globalni ravni in pri samem izvoru.

Ministrici je komisar predstavil prizadevanja v okviru Evropske komisije za obvladovanje trenutnih razmer in za pomoč državam članicam, ki se soočajo s krizo. Obenem je glede včerajšnje odločitve Vlade Republike Slovenije, da bo na meji s Hrvaško postavila začasne tehnične ovire, s katerimi bi zagotovila nadaljnjo odprtost, a nadzorovanost prehodov meje, dejal, da tega ukrepa vsekakor ne razume kot postavljanja novih meja v Evropi in upa, da jih tako ne bo razumela tudi širša javnost. Poudaril je, da se mora Evropa pri reševanju begunsko-migrantske problematike izkazati kot enotna.

V nadaljevanju so govorili o sodelovanju Slovenije in EU na področju civilne zaščite. Ministrica je s sodelavci predstavila temeljne značilnosti in posebnosti slovenskega sistema zaščite in reševanja. Glede sodelovanja Slovenije z EU na področju mehanizma civilne zaščite (CZ) pa je dejala, da naša država namerava tudi v prihodnje v njem aktivno sodelovati, saj je učinkovito ukrepanje ob nesrečah na evropski ravni izjemno pomembno in spodbuja tudi razvoj nacionalnih sistemov CZ. Slovenija v mehanizmu CZ aktivno sodeluje tudi s strokovnjaki in enotami, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, medtem ko je sama za pomoč prek mehanizma CZ EU doslej zaprosila dvakrat, in sicer ob lanskem žledu in letos zaradi begunsko-migrantskega dogajanja.

V zaključni fazi izdelave so tudi ocene tveganj za posamezne vrste nesreč, s katerimi bo Slovenija decembra letos oziroma skladno s terminskim načrtom seznanila tudi Evropsko komisijo. Ministrica Katič je s sodelavci komisarju Stylianidesu predstavila programe, ki jih za države članice mehanizma CZ EU izvajamo v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Glede vzpostavljanja evropske zmogljivosti za ukrepanje ob nesrečah (European Emergency Response Capacity), ki jo sestavljajo prostovoljne zmogljivosti držav članic, Slovenija načrtuje prispevek z ekipo za reševanje v jamah. Kot so poudarili predstavniki vodstva Ministrstva za obrambo, Slovenija ostaja med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem civilne zaščite EU.

Varuhinja človekovih pravic med obiskom pri obrambni ministrici tudi o oskrbi beguncev in migrantov

/in , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta govorili o različnih temah glede pravic zaposlenih v obrambnem sistemu, spoštovanja osebnega dostojanstva ter reševanja problematike s področja zagotavljanja pravic posameznikov v obrambnem resorju, posebej pa tudi o pomoči pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske pri oskrbi beguncev in migrantov. Na delovnem srečanju so bili prisotni sodelavci MORS, ki pokrivajo različna področja delovanja.

Ministrica Andreja Katič je predstavila organiziranost in delovanje Ministrstva za obrambo, kadrovsko sestavo in v okviru tega tudi razmerje med spoloma. Predstavila je tudi sodelovanje med vodstvom ministrstva in štirimi reprezentativnimi sindikati, ki je po besedah ministrice dobro in tudi utečeno, saj poteka reden sindikalni dialog. Zanj je zadolžen državni sekretar mag. Miloš Bizjak, po potrebi pa se vanj vključuje tudi ministrica. Ministrica je glede problematike reševanja kolektivnih sporov, ki jih rešujejo sodišča, povedala, da bo ministrstvo ravnalo skladno s sodbami.

Ministrica Katič je ob tej priložnosti varuhinjo povabila tudi na zaznamovanje obletnice sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 – ženske, mir in varnost, ki jo MORS pripravil 25. novembra, prosila pa jo je tudi za predavanje o stanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji in pomenu varovanja človekovega dostojanstva. Varuhinja se je za povabilo zahvalila in povedala, da se bo obeh dogodkov z veseljem udeležila.

Katičeva in Nussdorferjeva

Varuhinja je izpostavila nekaj področij, ki jih je do zdaj obravnavala, pri čemer je izpostavila problematiko plač zaposlenih v Slovenski vojski in opremljenost pripadnikov, zanimalo jo je tudi, kako se rešujejo primeri prijav mobinga na delovnem mestu ter kako je urejen sistem izobraževanja, kako je urejeno področje  obrambnih inšpekcij in sistem aktov poveljevanja v primerih, ko ti posežejo tudi na delovnopravno področje. Ministrica s sodelavci je varuhinji vse to pojasnila. Kot je tudi poudarila varuhinja, v zadnjem času niso prejeli pobud, ki bi odpirale nova vprašanja na njihovem področju. 
 
Ministrica in varuhinja sta govorili tudi o oskrbi beguncev in migrantov, še posebej je varuhinjo zanimal novosprejeti 37.a člen Zakona o obrambi, predvsem z vidika dodatnih pooblastil, ki bi jih lahko dobili pripadniki Slovenske vojske pri pomoči Policiji v okviru širšega varovanja državne meje. Ministrica je povedala, da je pri uveljavitvi tega člena zakonodajalec predvidel ustrezne varovalke tako glede uporabe pooblastil kot tudi časovno omejitev njihove uporabe.

Varuhinja je ob tem tudi pohvalila delo tako policistov kot tudi vojakov, Civilne zaščite in humanitarnih organizacij s številnimi prostovoljci na terenu, o čemer se je prepričala tudi med svojim obiskom sprejemnega centra v Rigoncah in Brežicah. V okviru obiska na Ministrstvu za obrambo je varuhinja prvič obiskala tudi Obveščevalno-varnostno službo, kjer se je seznanila z njenim delom.

Ministrica Katič v Dobovi: “Hvala vsem ljudem na terenu za dobro opravljeno delo in medsebojno odlično sodelovanje pri sprejemu ter oskrbi beguncev in migrantov.”

/in , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala sprejemni center za begunce in migrante v Dobovi, kjer se je seznanila z delom pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije, zdravstvenega osebja, gasilcev in številnih prostovoljcev, ki skrbijo za sprejem in oskrbo migrantov, ki zdaj  s Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlakovnimi kompozicijami. Delo poteka zelo organizirano in med vsemi službami tudi zelo usklajeno. Kot je dejala ministrica Katič, so ji vsi sogovorniki na terenu povedali, da so z novim sistemom sprejema beguncev zadovoljni in “da je tako boljše organizirano tako za vse nas, ki nudimo podporo pri reševanju migrantske krize, kot tudi za begunce”. “Vsi upamo, da bodo ti dogovori samo še napredovali, se izboljšali in delovali tudi v prihodnje,” je ob tem poudarila ministrica Katič. Obrambna ministrica iz vrst SD je pohvalila njihovo delo in njihovo medsebojno odlično sodelovanje.

Katičeva s civilno zaščito na Dobovi

Že sedaj je po njenih besedah možno opaziti manjšo potrebo po logistični podpori vojske civilni zaščiti, ker se ne postavljajo novi nastanitveni centri, tako da so te sile preusmerili na pomoč policiji pri izvajanju nadzora na državni meji. “Tu ne ocenjujemo, da se bodo potrebe zmanjševale, ker bo treba izvajati rotacije, ljudje so utrujeni. Kot sem danes na terenu slišala neposredno iz ust policistov in vojakov, je sodelovanje dobro, potrebno in ga načrtujemo tudi v prihodnje,” je dodala ministica Katič, ki je v zvezi z begunsko krizo pojasnila, da vojska pri begunski krizi opravlja dvojno nalogo. Prva je podpora civilni zaščiti pri opravljanju logistične podpore in zagotavljanju toplih obrokov, za kar je dnevno angažiranih med 30 in 80 pripadnikov. V podporo policiji pri širšem varovanju državne meje ter varovanju določenih območij in objektov pa je dnevno vključenih med 700 in 800 pripadnikov.

Katičeva z vojaki in policisti v Dobovi

Na novinarsko vprašanje v zvezi s pobudo o zbiranju podpisov za referendum o noveli Zakona o obrambi, ki vojski dovoljuje še večje sodelovanje s policijo pri nadzoru meje v času begunske krize, je ministrica Katič dejala, “da je to demokratična pravica, pobudniki zbiranja podpisov pa so se odločili, kot so se”. “Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko,” je ocenila obrambna ministrica Katič. O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala že na prihodnji seji vlade. “Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade,” je ugotovila obrambna ministrica.

Katičeva s humanitarci na Dobovi

Ministrica Katič na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki o možnostih uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in za poligon varne vožnje

/in , /by

Na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki so se 28. oktobra, sestali ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Seznanili so se z delovanjem 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in projektom posodobitve vojaško-civilnega letališča ter preučili možnosti gospodarskega razvoja letališča.
Kot je po sestanku povedala ministrica Katič, bodo oblikovali medresorsko delovno skupino, ki bo med drugim analizirala možnosti uporabe letališča tudi za civilno letalstvo in poligon varne vožnje.

“Sklenili smo, da se do konca tedna oblikuje medresorska delovna skupina, ki bo naredila še podrobnejšo analizo in predstavila možnosti za naprej. Seveda je tukaj najprej vprašanje, ali se to letališče odpre tudi za civilni del, kaj je v ta namen še potrebno narediti, in seveda tudi vprašanje izgradnje poligona varne vožnje,” je dejala ministrica in povedala, da je na letališču že nekaj infrastrukture, ki bi jo lahko dali v uporabo civilnemu letalstvu, nekaj pa bi je bilo potrebno še zgraditi, a je treba pred tem sprejeti določene odločitve. Glede gradnje poligona varne vožnje je dejala, da so tik pred vložitvijo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, a mora tudi pri tem projektu svoje najprej opraviti medresorska delovna skupina.

Ministrica Katič na letališču Cerklje ob Krki

Vlada Republike Slovenije je sicer s Sklepom o opredelitvi sistema javnih letališč Letališče Cerklje ob Krki opredelila kot javno, vojaško-civilno letališče, prenova letališča pa je v sklepni fazi. Letališče je opremljeno tudi po civilnih predpisih, tako da na njem lahko pristajajo tudi civilna potniška in tovorna letala. Vlada Republike Slovenije je julija 2008 sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki v obsegu, kot so ga sooblikovala še tri zainteresirana ministrstva, med njimi tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Z uredbo se del letališča, kot je predlagalo Ministrstvo za gospodarstvo, namenja za civilni letalski promet in logistično središče. Ta del letališča se ureja z državnim prostorskim načrtom za gospodarsko središče Feniks v Posavju, pri čemer pa ureditve, ki se nanašajo neposredno na letališče, povzema po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Tako sta oba prostorska načrta infrastrukturno povezana in soodvisna.

Letališče Cerklje ob Krki ima na voljo vso potrebno infrastrukturo za vzletanje in pristajanje največjih letal, ploščadi za pretovor, letališki terminal za prehod potnikov in drugo opremo. Opredeljena so načela za delovanje policije in carine na letališču. Letališče ima primerno cestno povezavo in je štiri kilometre oddaljeno od priključka na avtocesto pri izvozu Drnovo. Poslovno logistična cona na severnem delu letališča obsega 45 hektarjev zemljišč, na katerih je z državnim prostorskim načrtom opredeljena možnost gradnje gospodarskih objektov za različne namene. Dejavnost lahko opre tudi na možnosti, ki jih s svojo infrastrukturo ponuja letališče. Za območje je v celoti izvedena prostorska umestitev, zato je za objekte mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje.

V okviru seznanjanja gospodarskih subjektov s poslovnimi priložnostmi, ki jih omogoča obrambni resor, je MORS tudi med lokalnim gospodarstvom zaznal precejšnje zanimanje za letenje civilnih letal na Letališču Cerklje ob Krki. Ministrstvo je zato z lastnimi sredstvi in sredstvi zavezništva letališče usposobilo tako, da izpolnjuje vse pogoje za kategorijo CAT 1 po civilnih predpisih. Z nekaj dodatnega napora obeh pobudnikov ureditve letališča za letenje civilnih letal bi letališče lahko prispevalo tudi k dodatni konkurenčnosti gospodarskih subjektov v širši regiji. Ministri so govorili tudi o projektu na območju Gaja. Projekt obravnava vsebine poligona varne vožnje, poligona za usposabljanje letaliških gasilcev in reševanja s helikopterjem.

Obrambna ministrica Katič pohvalila delo vseh pripadnikov Civilne zaščite, vojske in policije, humanitarcev in prostovoljcev z migranti

/in , /by

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. oktobra, dopoldne obiskala nastanitveni center v Šentilju in nato popoldne še drugega v Brežicah. Namen ministričinega obiska nastanitvenega centra za migrante v Šentilju je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v centru ter aktivnostmi Civilne zaščite, Policije, Slovenske vojske in humanitarnih ter drugih nevladnih organizacij pri oskrbi beguncev in migrantov.

Katičeva s policijo in civilno zaščito na Šentilju
 
Ministrice Katič razmere niso presenetile, saj je bila z njimi že predhodno podrobno seznanjena. Izrazila je zadovoljstvo s pozitivnim  odzivom ljudi, ki so vključeni v reševanje migrantske krize, saj le-ti pri tem delu vidijo predvsem izzive. Dejala je tudi, da je sodelovanje med Policijo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, lokalno skupnostjo in prostovoljci dobro ter operativno usklajeno. O vključenosti Slovenske vojske je ministrica Katič dejala, da gre pri tem za logistično podporo Civilni zaščiti in za pomoč Policiji pri varovanju meje.

Katičeva z gasilci na Šentilju

V kolikor bi, skladno s spremembo Zakona o obrambi, Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da je potrebna takšna pomoč Policiji, da se predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, da se Slovenska vojska vključi na tak način, da dobi zelo omejena policijska pooblastila, bi šlo samo za pomoč Policiji in za delovanje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s Policijo. Tudi v tem primeru bi pripadniki Slovenske vojske opravljali samo tisto delo, za katerega so usposobljeni. Obrambna ministrica iz vrst SD se je zavzela za zagotavljanje primernih pogojev za delo sodelujočih pri reševanju migrantske krize.

Katičeva z vojaki na Šentilju

Ministrica Katič je poudarila, da smo relativno majhna država. Vstop 5.000 migrantov dnevno v Slovenijo, bi bil tako primerljiv z vstopom 500.000 migrantov dnevno v Nemčijo. Glede na to, da imamo omejene kadrovske in materialne resurse, pa je po njenem mnenju treba razmišljati o možnosti čim širšega vključevanja vseh razpoložljivih virov. Ministrica je še dejala, da je treba iskati dolgoročne rešitve in da pri tej krizi ne gre več le za obrambo meje Republike Slovenije, temveč za obrambo meja Evrope. Iz nastanitvenega centra v Šentilju je danes proti Avstriji odšlo 3000 migrantov, prihajajo pa novi avtobusi z migranti. V Šentilju je preko 120 pripadnikov Slovenske vojske, sicer pa je v različne aktivnosti, povezane z reševanjem migrantske problematike, danes skupno vključenih okrog 600 pripadnikov Slovenske vojske. Ministrica je po obisku v Šentilju odšla tudi v Brežice, kjer se je skupaj s predsednikom Vlade RS in notranjo ministrico seznanila z razmerami v Občini Brežice.

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!