Ministrstvo za kmetijstvo

Prispevki

Široka podpora osnutku zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO

3. junija 2015/in Novice, Vlada /by tadejkocnik

Javne predstavitve osnutka Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin se je udeležilo več kot 70 predstavnikov stanovskih in nevladnih organizacij, interesnih združenj, znanstvenih in strokovnih institucij, podjetij ter poslanki Državnega zbora. Razprava je ponovno pokazala, da ima zainteresirana javnost jasno oblikovana stališča do pridelave gensko spremenjenih rastlin. Kljub delu strokovne javnosti, ki podpira pridelavo tovrstnih rastlin, v veliki večini prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati. Ta se namreč ne sklada z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva, ki svojo konkurenčnost gradi na kakovosti in višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov ter ohranjeni naravi in biodiverziteti. Prav tako je treba upoštevati razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva samo, če se v konvencionalnem kmetijstvu ne goji gensko spremenjenih rastlin.

Smer razvoja slovenskega kmetijstva brez gojenja gensko spremenjenih rastlin je začrtana v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2011 in v kateri je predvidena prepoved gojenja GSO.

V javni razpravi, ki je potekala od 29. aprila do 29. maja, pa je ministrstvo za kmetijstvo prejelo 106 pisnih odzivov na osnutek zakona. V 96 primerih je bila izražena podpora, nasprotovanje predlogu je bilo izraženo v enem primeru, v preostalih primerih pa so bile predlagane dopolnitve osnutka zakona. Ti se v večini primerov nanašajo na sestavo in naloge komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin, okrepitev področja kontrole gensko spremenjenih rastlin in določitev uradnega laboratorija za analize ter ustreznejšo uporabo imena za gensko spremenjene rastline. Ministrstvo bo predloge proučilo in nanje podalo stališča.

Ministrstvo za kmetijstvo je osnutek zakona pripravilo na podlagi evropske direktive Direktiva (EU)2015/412 EP in ES z dne 11.3.2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju., ki je bila sprejeta marca letos, veljati pa je začela 2. aprila. Ta državam članicam omogoča, da na svojem ozemlju prepovedo ali omejijo gojenje GS rastlin, in sicer na podlagi drugih argumentov, kot so znanstveni, ki jih presoja Evropska agencija za varno hrano in s katerimi EU že sedaj ščiti zdravje ljudi in živali ter preprečuje morebitne negativne vplive gensko spremenjenih rastlin na okolje.

Osnutek zakona predvideva možne ukrepe za omejevanje ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pogoje in postopke za njihovo sprejetje in odpravo ter vloge deležnikov, ki bodo pri teh postopkih sodelovali. Osnutek zakona predvideva presojo o omejitvi ali prepovedi gojenja v Sloveniji ločeno za vsako posamezno gensko spremenjeno rastlino posebej, ki bo v prihodnje dobila dovoljenje za pridelavo v EU. Hkrati pa osnutek zakona vključuje tudi zahtevo za takojšnjo geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za gojenje tistih gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje za pridelavo v EU ali pa so v postopku njegove pridobitve.

V EU trenutno goji gensko spremenjeno koruzo pet držav članic: Španija, Portugalska, Češka Slovaška in Romunija, devet držav pa je gojenje tovrstnih rastlin na svojem ozemlju omejilo ali prepovedalo: Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija. V EU je trenutno dovoljeno gojiti le eno gensko spremenjeno rastlino, in sicer koruzo MON810. V postopku odobritve pa je še osem gensko spremenjenih rastlin za gojenje, šest sort koruze, ena sladka koruza in ena soja. Te gensko spremenjene sorte so odporne na določene vrste herbicidov ali/in insektov.

Tanja Strniša na MKGP o razdeljevanju viškov hrane iz javnega sektorja humanitarnim nevladnim organizacijam

21. maja 2015/in Novice, Vlada /by tadejkocnik

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) – inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, so se sestali predstavniki petih ministrstev in Državnega zbora, z namenom identificiranja možnih viškov hrane v institucijah javnega sektorja, ki bi jih le-ti potencialno lahko oddali humanitarnim nevladnim organizacijam. Vlada je namreč konec marca letos sprejela sklep, s katerim je zavezala MKGP, da pripravi poziv vsem institucijam javnega sektorja, naj njihove kuhinje svoje viške hrane ponudijo humanitarnim organizacijam.

Navzoče predstavnike javnega sektorja je pozdravila tudi državna sekretarka na mag. Tanja Strniša, ki je poudarila prizadevanja vlade in ministrstva za razdeljevanje viškov hrane v javnem sektorju. Na svetu je 800 milijonov lačnih ljudi, zato je nedopustno, da se tretjina hrana zavrže. V Sloveniji zavržemo 82 kg hrane na leto na prebivalca. Zato je tudi za ministrstvo zelo pomembna naloga zmanjšati zavržke hrane, z neuporabljeno hrano pa oskrbeti pomoči potrebne ljudi.

Gre za globalni vidik zagotavljanja dostopnosti (varne) hrane vsem ljudem, kar je lahko tudi svetovni problem glede na to, da bi se morala pridelava hrane do leta 2050 podvojiti glede na rast prebivalstva. Zavedati se je potrebno tudi, da so naravni viri omejeni in da je potrebno z njimi ravnati trajnostno in spoštljivo. Številke o zavržkih hrane na globalnem nivoju so zelo visoke, zato šteje vsak korak na poti preprečevanja nastajanja te vrste odpadka.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je že v preteklosti na pomembnih mednarodnih sejmih oz. dogodkih pridruževal razpravam o preprečevanju nastajanja zavržkov hrane. Včerajšnji sestanek je prvi korak na poti k dobremu sodelovanju na nacionalnem nivoju, naslednji korak pa je srečanje pristojnih javnih institucij s humanitarnimi nevladnimi organizacijami.

Strniša na zasedanju Višegrajske skupine + 3 podpisala deklaracijo o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks

19. maja 2015/in Novice, Vlada /by tadejkocnik

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je v Bratislavi na Slovaškem udeležila zasedanja kmetijskih ministrov Višegrajske skupine (Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska), kjer so sodelovale tudi Romunija, Bolgarija in Slovenija (V4+3). Teme zasedanja so bile nepoštene trgovinske prakse v verigi s prehrano, poenostavitev Skupne kmetijske politike ter proces Forest Europe. Strniša je na zasedanju predstavila dosežke pri ugotavljanju in odpravi nepoštenih poslovnih praks v agroživilski verigi, kajti Slovenija je začela z aktivnostmi za odpravo teh že v letu 2010 – avgusta 2011 je bil podpisan prostovoljni Kodeks dobrih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano, ki so ga podpisale krovne organizacije vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano (KGZS, SKS, GZS, TZS, ZZS). Glavni dosežek Kodeksa je bil dogovor o neto-neto cenah. Spomladi 2014 smo s spremembo Zakona o kmetijstvu ustanovili Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je začel z delom marca 2015.

S spremembo Zakona o kmetijstvu so bila predeljena tudi nedovoljena ravnanja, kot tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, izkorišča drugo pogodbeno stranko. Nedovoljena ravnanja so zlasti vsiljevanje pogojev, dodatnih plačil ali popustov, promocij in drugih storitev, nespoštovanje dobavnih pogojev, proti-dobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga ter bremenitev drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka. Zakonska novela določa tudi plačilne roke, ki so za hitro pokvarljivo blago omejeni na največ 45 dni (v veljavo stopi 1 januarja 2016, po končanju prehodnega obdobja) ter 90 dni za ostale prehrambene proizvode.

Ne glede na to, da smo že sprejeli nekatere nacionalne predpise in ukrepe, pa Slovenija podpira pripravo skupnega zakonodajnega okvirja, ki bi veljal za vse države EU. Zavedamo se, da bo to zelo zahtevna naloga. Države članice imajo namreč različna izhodišča pri samih nepoštenih praksah, seveda zato tudi pri odpravljanju nepoštenih poslovnih praks in jih rešujejo na različne načine. Državna sekretarka Strniša je v imenu Republike Slovenije podpisala skupno deklaracijo V4+3 o odpravljanju nepoštenih trgovinskih praks, ki vsebuje tudi poziv podpisnic, namenjen Evropski komisiji, da do konca leta 2015 sprejme odločitev o pripravi skupnega zakonodajnega okvirja. Deklaracijo bo na junijskem zasedanju Sveta pod točko Razno predstavil slovaški minister za kmetijstvo in podeželje Lubomir Jahnatek.

Druga točka zasedanja je bila namenjena poenostavitvi Skupne kmetijske politike, kjer so vse udeleženke višegrajske skupine z Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo poudarile pomen poenostavitev ukrepov SKP, predvsem z vidika manjših bremen za kmete in upoštevanja dejstva, da je bilo zaradi zamud pri sprejemanju evropske zakonodaje malo časa za priprave na njeno uveljavitev. Državna sekretarka mag. Strniša je poudarila pomen skupnega nastopa V4+3 pri pripravi konkretnih predlogov za poenostavitve, predvsem pa je izpostavila potrebo po večji fleksibilnosti proizvodno vezanih plačil, možnost vlaganja večletnih vlog, pridružila se je pobudi drugih delegacij glede odprave dvojnega notificiranja ukrepov Programa razvoja podeželja, z vidika državnih pomoči pa podprla pobudo češkega ministra Jurečka za dvig praga »de minimis« za kmetijstvo na 30.000 EUR, kar bi pomenilo pomembno ugodnost za slovenske proizvajalce. V sklopu tretje točke je državna sekretarka Strniša podprla skupno deklaracijo v podporo zakonodajno zavezujočemu sporazumu za trajnostno upravljanje gozdov Evrope.

Minister Židan: “Pripravili smo osnutek zakona o prepovedi pridelave GSO, ki gre v javno razpravo.”

28. aprila 2015/in Novice, Vlada /by tadejkocnik

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvo mag. Dejana Židana je v javno razpravo dalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Osnutek predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali njeno prepoved. Minister Židan je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je začela v začetku aprila veljati nova evropska direktiva, ki članicam EU omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje GSO, tudi če so ti dovoljeni na evropski ravni. Židan je nato imenoval posebno delovno skupino, ki je pripravila predlog zakona.

Država bo lahko v skladu z osnutkom pridelavo GSO omejila ali prepovedala na dva načina – z geografsko izključitvijo Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali s prepovedjo pridelave GSO. Kot je pojasnil Židan, je učinek izključitve ali prepovedi podoben, je pa nekoliko drugačen postopek, poleg tega pa v primeru prepovedi država sama nastopa pred sodišči v primeru morebitnih tožb. Geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO bo lahko država zahtevala v fazi, ko je GSO še v postopku odobritve. Če prijavitelj zahteve Slovenije po geografski izključitvi ne bi upošteval, lahko Slovenija pridelavo GSO prepove prek zakonodajnega postopka. Oba ukrepa lahko veljata tudi za že odobrene GSO.

Država lahko pridelavo GSO prepove ne le v primeru, če prijavitelj ne sprejme njene zahteve za geografsko izključitev, ampak tudi v primeru, če med postopkom odobritve GSO ni zahtevala geografske izključitve iz dovoljenja za gojenje gensko spremenjenih rastlin. Pridelavo gensko spremenjenih rastlin bodo lahko v Sloveniji omejili, če bi bila v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike ter z okoljsko politiko, če bi povzročila administrativne ovire ali dodatna finančna bremena pri izvajanju omenjenih politik, pa tudi, če bi imela pridelava GSO negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo in gospodarstvo.

Zakon bo v javni razpravi en mesec. Minister iz vrst SD se je veseli in je prepričan, da bo proaktivna, saj je interes za to področje zelo velik. “Področje GSO je eno bolj aktualnih, tako v Sloveniji kot v EU, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,” je povedal minister Židan in spomnil, da je koalicija članic EU, ki nasprotujejo GSO, vedno večja. Med njimi so denimo Avstrija, Nemčija in Francija. V Sloveniji pridelave GSO sicer ni, naša država pa je to področje leta 2009 že uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v EU, je spomnil Židan in dodal, da bo ta zakon ostal v veljavi.

DZ je poleg tega marca 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 z naslovom Zagotovimo si hrano za jutri, v kateri je kot cilj opredeljena prepoved gojenja GSO. V EU je trenutno dovoljeno gojenje treh vrst GSO – dveh vrst koruze in krompirja za industrijsko uporabo, v procesu registracije pa je še nekaj vrst. V EU je dovoljen tudi uvoz nekaterih GSO, Evropska komisija pa je prav prejšnji teden predlagala, da bi imele članice več vpliva pri odločanju, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo GSO v živilih in krmi, ki so sicer odobreni v EU. V tem primeru torej ne gre za gojenje oz. pridelavo GSO, ampak za njihovo uporabo, Židan pa je prepričan, da bodo tudi tu postopki verjetno tekli več let.