Stroko, nevladne organizacije in politiko čaka veliko dela, veliko potrpežljivosti in veliko kompromisov. Energetski prehod je priložnost in nevarnost. Da dosežemo podnebne in zelene cilje, potrebujemo vso pamet, široko javno razpravo in najboljše možno upravljanje.
Predlog kongresne resolucije SDS ni samo nevaren in ne svari pred državljansko vojno, ampak z njo grozi, se je ostro odzvala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon, ki meni, da s takšnimi grožnjami poizkušajo legitimirati represijo.
Socialni demokrati na glasovanju na seji Vlade Republike Slovenije niso podprli sprejema nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Socialni demokrati s predlogi sklepov proti povečanju sosežiga v Anhovem in za prenovo okoljske zakonodaje ter državni monitoring vplivov na okolje.
Načrtovanje energetskega in podnebnega prehoda je ključno, da ambiciozno, a preudarno uresničimo podnebne cilje na način, da bo ohranjena visoka energetska neodvisnost in varnost, zagotovljena zanesljiva in konkurenčna oskrba ter zmanjšano tveganje energetske revščine prebivalstva.
Dinamični predkongresna turneja po Sloveniji je odprla številna vprašanja o prihodnosti. Pogovor, da stranko in skupnost organiziramo za upravljanje velikih sprememb nadaljujemo na 12. Kongresu v Velenju.
Predsedstvo Foruma starejših Socialnih demokratov je v luči prihajajočega 12. Kongresa razpravljalo o dosedanjih programska izhodiščih in poudarkih Foruma. »Da se oplemeniti vsebina in aktivnosti stranke, ki se na kongres pripravlja pod sloganom ‘Pogled v prihodnost’,« je poudaril predsednik FS SD mag. Franc Hočevar.
Na seji je sodeloval tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki je predstavil predloge programskih in organizacijskih sprememb, s katerimi so v SD odločeni, da stranko in skupnost organizirajo za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, socialna, ekonomska, politična in varnostna tveganja.
V programskem delu je Židan izpostavil tri pakete, zeleni, razvojni in solidarni, s katerimi želijo pripravit celovit načrt za trajnostno, socialno in razvojno preobrazbo naše družbe. Socialna demokracija je ta načrt,« je poudaril Židan in izpostavil, da »ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta«, zato je po njegovih besedah potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti.
Spremembe statuta pa nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan: »Politika se spreminja in se odvija tako hitro, da je včasih potrebno odločitve sprejemati zelo hitro. Da povečamo demokratičnost procesov, želimo v prihodnosti z digitalizacijo stranke omogočiti hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo mnenj s celotnim članstvom stranke in njenimi interesnimi združenji.«
V razpravi so se članice in člani predsedstva Foruma starejših osredotočili na dogajanje okrog sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Hočevar je uvodoma pojasnil, da populacija starejših še nikoli ni živela tako dobro kot sedaj. »Je pa to tudi zelo relativno, saj se ne računa na dejstvo, da bo, zaradi številnih civilizacijskih pridobitev, zmeraj več in več starejših,« je pojasnil predsednik Foruma starejših SD in dodal, da je njihov cilj predvsem zagotavljanje pogojev, da bodo starejši še lahko naprej aktivni državljani.
Na predsedstvu FS SD, kjer so sodelovali tudi predsedniki Območnih Forumov starejših SD, so prisotni izrazili zaskrbljenost, da se je zakonodaja glede dolgotrajne oskrbe prenašala na Ministrstvo za zdravje, saj po mnenju Anke Osterman, prostovoljke, dolgoletne delavke na področju socialnega varstva, nekdanje poslanke ter državne sekretarke, dolgotrajna oskrba ni bolezensko stanje, upokojenci oziroma vsi, ki se bi jih dolgotrajna oskrba dotikala, niso bolniki.
Tudi predsednik SD mag. Dejan Židan je poudaril dejstvo, da se Slovenija stara. »Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,« je povedal in obrazložil, da sam daje veliko pozornost na problematiko institucionalnega varstva starejših oseb ter številnih ostalih dejavnosti, ki bi se jih moral zakon o dolgotrajni oskrbi dotikati. »Čeprav v tem mandatu nimamo pristojnega ministrstva, je to naša skupna zaveza,« je poudaril ter pojasnil dejavnosti Socialnih demokratov na tem področju.
Ob koncu je predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan ponovil povabilo na kongres stranke, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2019, v Velenju in je odprt za celotno članstvo.
Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”
Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.
V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”
Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.
Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.
Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”
Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.
Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.
Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”
Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.
Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.
Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.
V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.
Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.
Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«
Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.
»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.
»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.
V drugi epizodi podcasta Naprej bomo odprli prvo večjo vsebinsko polje, kot jo odpira 12. Kongres Socialnih demokratov pred nami.
Na predkongresnih dogodkih je predsednik SD Dejan Židan predstavil tri programske pakete, s katerimi želimo nagovoriti ključne izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih. Ti izzivi so povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, pa tudi politična in varnostna tveganja. Zato predlagamo tri pakete: zeleni, razvojni in socialni. V današnjem in prihodnjih treh podcastih bomo z gosti predebatirati vsebino teh paketov, ki jih ustvarjamo tudi z intenzivno debato na predkongresnih dogodkih po Sloveniji.
O socialnem paketu smo se pogovarjali s Sonjo Lokar, eno od najbolj slovitih evropskih bork za pravice žensk in enake možnosti, z dr. Anjo Kopač, nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve ter ekspertko za evropski socialni model, z Dušanom Semoličem, legendarnim vodjem Svobodnih sindikatov in z Gorazdom Prahom, svetovalcem naše poslanske skupine in načrtovalcem političnih inovacij.
