SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

»Dobro šolstvo je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost«

30. marca 2019/in Aktualno, Novice, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

Današnja prva javna razprava o prihodnosti vzgoje in izobraževanja je pokazala visok interes učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje pri načrtovanju novih strateških usmeritev. Več kot 80 razpravljalcev je podalo svoje poglede in predloge za nadgradnje in spremembe slovenskega šolskega sistema. Dr. Jernej Pikalo je poudaril, da je slovensko šolstvo “največja investicija v državi, zato mora biti plod širokega soglasja med učitelji, starši in stroko.”

Kot ključni izziv je minister za izobraževanje, znanost in šport opredelil velike tehnološke in družbene spremembe prihodnosti, ki že vplivajo na trg dela, socialne sisteme in družbo v celoti. Zato se mora slovenska šola nadgrajevati tako, da bo učencem dala široke kompetence, s katerimi se bodo sposobni prilagajati na spreminjajoč se svet: “Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti. Žar odkrivanja novega. Za učenje v osnovni šoli in za izobraževanje skozi vse življenje.”

“Najpomembnejša med temi je ljubezen do učenja, do znanja, do radovednosti.”

S strateškimi usmeritvami prihodnjega razvoja slovenskega izobraževanja želi Slovenija izboljšati svoj izobraževalni sistem, ki že danes sodi med najboljše na svetu. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je uvodoma zahvalil za visok interes javnosti, predvsem učiteljev, staršev in stroke za sodelovanje v javni razpravi. To po njegovem mnenju dokazuje, da imamo ne glede na razlike v pogledih jasen skupni cilj: boljšo slovensko šolo. Svoj nastop je začel z izkušnjo nedavnega Svetovnega foruma o izobraževanju v Dubaju, ki je jasno pokazal na veliko soodvisnost med možnosti držav, da se prilagodijo spremembam, in kakovostjo izobraževanja. “Skupno vsem v krogu najboljših je, da skrbimo za enake možnosti vseh za dostop do izobraževanja, ne glede na socialni status ali druge osebne značilnosti, ker je to najboljše orodje, da naša družba napreduje kot celota,” je poudaril Pikalo. Prav tako je spomnil na zaključke srečanja ministrov in sindikatov skupine OECD, kjer so izpostavili temeljni pomen zaupanja v delo in presojo učiteljev, ki le ob polni podpori lahko presežejo funkcijo reprodukcije znanja in preidejo na raven kreativnosti in generiranja novih znanj, veščin in kompetenc.

“Od učiteljev je odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.”

Med številnimi drugimi razpravljalci je minister kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega izobraževanja opredelil učitelja. Zato želijo na ministrstvu v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v poklic učitelja pritegniti najboljše, pedagoške programe posodobiti, učiteljem pa zagotoviti več zaupanja in manj nadzorov, predvsem pa stalen strokovni razvoj. Minister Pikalo je prepričan, da je od “učiteljev odvisno, ali bomo otroke in mlade ne le naučili, pač pa tudi vzgojili v radovedne, celostne in srečne osebnosti, ki se bodo radi razvijali skozi celotno življenje.” Zato so mu blizu ideje o manj nalogah ter večji svobodi in ustvarjalnosti izobraževalnega procesa, v katerega središču je zadovoljen in predan učitelj. Zmanjšanje preverjanja in administrativnih bremen za učitelje pa zahteva jasen sistem merljivih kazalnikov napredka učencev.

“V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost.”

Javna razprava je namenjena pripravi nove Bele knjige, ki bo opredelila načrtovane spremembe v slovenskem šolstvu za obdobje naslednjih 15 let. Minister se je na današnji javni razpravi načrtno izognil opredeljevanju do posameznih konkretnih predlogov, recimo tistih iz peticije, saj se mu zdi v tem trenutku najpomembneje, da razvijamo javno razpravo: “V tej javni razpravi pa moramo s sodelovanjem in ne s konfliktom premisliti potrebne spremembe. To je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost. Če s tem projektom uspemo, nas čaka široko obzorje možnosti naših otrok in celotne družbe. Posledice pravilnih in napačnih odločitev so dolgoročne. Zato nimamo prostora za napake.”

Prve javne razprave o prihodnosti šolskega sistema #NajSola se je udeležilo več kot 150 udeleženk in udeležencev, ki so izrazili različna mnenja in podali številne predloge o potrebnih spremembah na področju vzgoje in izobraževanja.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/03/sd_image_pikalo_posvet_20190410.jpg 800 1500 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2019-03-30 19:15:052019-05-17 10:45:33»Dobro šolstvo je naša najpomembnejša avtocesta v prihodnost«

Komentar dr. Jerneja Pikala ob začetku šolskega leta: Razvoj šolstva

3. septembra 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Na pragu četrte industrijske revolucije, ki bo z digitalizacijo uvedla drugačno naravo odnosov med ljudmi in povsem spremenila nekatere družbene procese, je ključno vprašanje kako bodoče generacije pripraviti na to obdobje. Tisti, ki so danes vstopili v šolo, bodo odrasli in pripravljeni na samostojno življenje šele čez petnajst, najverjetneje pa čez 20 let. Do takrat bo v družbi ogromno sprememb, ki bodo vplivale na nova življenja, da si jih po večini danes niti ne znamo predstavljati. Nastalo bo veliko poklicev, ki jih danes še ni in si jih še ne znamo zamisliti, obenem pa jih bo kar nekaj tudi ugasnilo, saj bodo postala zaradi tehnološkega in siceršnjega razvoja nepotrebna ali globalizacijskih trendov preseljena v druge dele sveta.

Kar bomo danes sejali, bomo čez 20 do 30 let želi.

Ko razmišljamo kako primerno opremiti generacije, ki vstopajo v šolo, moramo vedno razmišljati 20 do 30 let vnaprej. Kar bomo danes sejali, bomo čez 20 do 30 let želi. Zato je razmislek o šolskem sistemu vedno razmislek o prihodnosti. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljnji intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Pristop k znanju kot javni dobrini je tisti, zaradi katerega se naš izobraževalni sistem po mnogih raziskavah uvršča med petnajst najboljših na svetu. Da bi ga takega tudi ohranili, je zato treba misliti danes vnaprej, ne pa zgolj za en mandat novoporajajočih se strank.

dr. Jernej Pikalo,
predsednik Strokovnega sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/06/Jernej-Pikalo.jpg 1633 3153 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-09-03 10:20:562017-09-03 10:21:46Komentar dr. Jerneja Pikala ob začetku šolskega leta: Razvoj šolstva

Komentar dr. Jerneja Pikala ob zaključku šolskega leta: Javnost ne podpira izenačevanja financiranja javnega in zasebnega osnovnega šolstva

1. julija 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Časnik Delo je 21. junija objavil rezultate ankete, s katero so med prebivalci Republike Slovenije želeli ugotoviti razpoloženje glede treh ključnih rešitev predlagane novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tri ključne spremembe, ki naj bi jih prinesel nov ZOFVI, so izenačitev 100 odstotnega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, uvedba nacionalnega preverjanja znanja v tretji razred osnovne šole ter nov način imenovanja ravnateljev s soglasjem ministra.

Rezultati ankete so za Socialne demokrate potrditev, da delamo za ljudi in v dobro ljudi. Tako kot prevladujoča večina 60 odstotkov vprašanih tudi mi zelo jasno zagovarjamo rešitev, da je financiranje zasebnih šol iz javnih sredstev sicer mogoče, a iz cele vrste razlogov ne more biti izenačeno s financiranjem osnovnih šol, kajti razlike so v programih javnih in zasebnih osnovnih šol, razlike so v pogojih delovanja javnih in zasebnih šol, itn. Ne gre toliko za ideološko vprašanje, kot nam poskušajo sugerirati naši politični tekmeci, ampak za jasno, konsistentno in trdno politično stališče zadnjih 25 let, ki ga ne spreminjamo pod vplivom dnevne politike. Globoko smo namreč prepričani, da je samo kakovostno javno šolstvo, ki je dostopno vsem prebivalcem v enaki meri, garancija bodočega razvoja Slovenije. Javno šolstvo je imelo in bo imelo v nas najjasnejšega in najglasnejšega zagovornika.

V preteklih tednih je bilo v javnosti tudi kar nekaj razprav na temo uvedbe Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretji razred osnovne šole. Ministrstvo namreč predlaga, da bi se poleg eksternega preverjanja v šestem in devetem razredu dodalo še preverjanje v tretjem razredu. Nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu je smiselno s samo enim ciljem: da ugotovimo, kako dobro se je opismenila generacija. V tej starosti se namreč počasi končuje najbolj ugodno razvojno obdobje posameznice ali posameznika za opismenjevanje. Če zamudimo to razvojno „okno priložnosti“ in otrok ne opismenimo dobro do konca tretjega razreda, bomo v višjih razredih in kasneje imeli več težav.

Mednarodne raziskave (PISA) tudi v več ponovitvah kažejo, da za najboljšimi na svetu primerjalno najbolj zaostajamo ravno pri t.i. bralni pismenosti. Namen uvedbe NPZ v tretji razred zato ne more biti, kot razlaga ministrstvo, spremljanje posameznice ali posameznika, ker sta za oceno napredka razvoja posameznice ali posameznika dva predlagana predmeta na NPZ pač precej premalo. Namen mora biti povratna sistemska informacija za šolski sistem, kako dobro se je opismenila celotna generacija, kakšne so razlike, kaj je treba morebiti popraviti v naslednji triadi, itn. Za to ni potrebno testiranje celotnega generacije, ampak samo toliko, kolikor je potrebno, da učitelji in sistem dobijo kakovostno povratno informacijo za bodoče delo.

Socialni demokrati nasprotujemo tudi uvedbi soglasja pri imenovanju ravnateljev. Doslej je imel vsakokratni šolski minister ali ministrica možnost podati mnenje o predlaganem ravnateljici ali ravnatelju, poslej pa bi ta posegal/a v proces imenovanja s soglasjem, od katerega bi bilo imenovanje ravnateljice ali ravnatelja odvisno. Mnenje je nezavezujoče, soglasje je zavezujoče. Odprla bi se možnost političnega poseganja ministra v imenovanje ravnateljev, kar ni dobro za nazorsko nevtralnost šole. Ker bi bilo soglasje ministra zavezujoče, bi to neizbranim kandidatom odprlo možnost pravnih postopkov pred sodišči, kar bi močno zapletlo proces imenovanja, predvsem pa bi vplivalo na kakovostno pedagoško delo v šoli.

Zato Socialni demokrati ponovno poudarjamo, da so spremembe v šolskem prostoru sicer potrebne, a jih je vedno znova potrebno podrobno premisliti in uskladiti z vsemi deležniki in akterji znotraj sistema, ker dodatne spremembe dolgoročno vplivajo na kakovost izobraževanja.

dr. Jernej Pikalo

Predsednik Strokovnega sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/02/Jernej-Pikalo-kolumna.jpeg 1328 2432 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-07-01 02:00:162017-07-02 07:20:47Komentar dr. Jerneja Pikala ob zaključku šolskega leta: Javnost ne podpira izenačevanja financiranja javnega in zasebnega osnovnega šolstva

Komentar dr. Jerneja Pikala: Modernizacija šolstva in vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov

17. februarja 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. Je tudi eden od najstabilnejših, saj smo ga v Sloveniji kljub krizam, težnjam po njegovi privatizaciji, pritiskom po nižanju standardov in (pre)pogostem zakonskem mrcvarjenju in preobremenjevanju z nepotrebnimi pravili, rokohitrskimi spremembami in preobsežno regulacijo, uspeli obdržati na zavidljivo visoki ravni. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so naši otroci v dobrih in strokovnih rokah, saj zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj, od vrtca do univerze. Slovenski izobraževalni sistem danes po mnogih kazalcih spada med petnajst najboljših izobraževalnih sistemov na svetu, kar je izjemno v družbi nekaj manj kot dvesto držav sveta.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. V naravi izobraževalnega sistema je, da ga je potrebno stalno izboljševati in nadgrajevati ter prilagajati na prihodnje izzive. Pogledati moramo 20-30 let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju. Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodnje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje, kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih država z eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika pri načrtovanju izobraževalnih politik – saj zanju gre.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki, vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njene ali njegove talente do maksimuma njenih ali njegovih sposobnosti. V katero smer bo posameznica ali posameznik razvijal svoje talente, je njena oz. njegova stvar, naloga sistema je, da ga za to maksimalno dobro opremi.

Znanje in veščine so ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Čeprav se marsikomu zdi, da se otroci v vrtcu »samo« igrajo, je ravno to način opremljanja otrok z besednim zakladom, ki je ključen za nadaljni intelektualni razvoj, skozi igro se učijo socialnih veščin, vedenja, medosebnih odnosov, razreševanja konfliktov, itn. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh ne majhne oziroma (pol)periferne države. Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo.

Nekateri v družbi so podpovprečno ali nadpovprečno nadarjeni. Za njih naj velja prav posebna skrb. Medtem ko imamo relativno dobro razvit sistem dela s tistimi, ki običajnih obremenitev ne zmorejo, pa zaostajamo pri delu s tistimi, ki zmorejo več. Z nadpovprečno nadarjenimi se dela sistematično v osnovni in srednji šoli, na univerzah posebnih vzpodbud za delo z nadpovprečnimi ni. Države v naši soseščini in dlje imajo bolje razvite sisteme dela z nadarjenimi, ki niso ozko vezane samo na izobraževalni sistem, ampak pri tem sodelujejo tudi drugi družbeni podsistemi (zavodi za zaposlovanje, fundacije, društva, …). Prevetriti bo treba sistem dela z nadarjenimi, ga organizirati bolj sistematično, predvsem pa ga razviti na tistih delih izobraževalnega sistema, kjer še ni dovolj razvit ali pa ne deluje.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. S krepitvijo avtonomije se bo tudi okrepil ugled učiteljskega poklica v družbi. V študij za učiteljski poklic moramo privabiti najboljše iz srednjih šol, kajti to je zagotovilo, da se bo znanje kakovostno prenašalo naprej in se nadgrajevalo.

V razmišljanje o modernizaciji šolstva sodi tudi vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov. Programi morajo slediti duhu časa in sprememb v družbi, a obenem do njih ohranjati kritično distanco. Pri spremembah se je kratkovidno navezovati na današnje potrebe trga delovne sile, kajti te so ponavadi že povsem spremenjene, ko posamezniki ali posameznice končajo s šolanjem. To pa seveda ne pomeni, da izobraževalnih programov za tiste poklice, ki imajo neposreden izhod v določeno zaposlitev, ne razvijamo skupaj s partnerji iz gospodarstva, obrti, itn.

Znanje je in mora ostati javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost. Izobraževanje ni samo za mlade, ampak za vse. Pri tehnološkem posodabljanju šolstva je za to potrebno paziti, da ne zadovoljuje samo šolskih interesov, ampak širše družbene, kajti znano je, da so npr. starejši v Sloveniji na repu Evropske unije po veščinah v uporabi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Šola je veliko več kot zgolj izobraževalna ustanova, je center družbenega in družabnega življenja.

Dr. Jernej Pikalo je nekdanji šolski minister, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport ter profesor na FDV

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/02/Jernej-Pikalo-kolumna.jpeg 1328 2432 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-02-17 23:13:582022-03-08 23:12:21Komentar dr. Jerneja Pikala: Modernizacija šolstva in vprašanje prenove vsebin različnih izobraževalnih programov

Židan na vrhu koalicije: “Med strankami koalicije si želimo nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe.”

17. februarja 2017/in Novice, Poslanska skupina, Stranka, Vlada /by Denis Sarkić

Na Brdu pri Kranju je v četrtek, 16. februarja, potekal pogovor med ministri in poslanci o projektih iz koalicijskega sporazuma, ki jih želi do konca mandata izpeljati vladna koalicija. Kot je ob prihodu na Brdo povedal predsednik SD mag. Dejan Židan, “se Socialni demokrati zavedamo, da je do volitev več kot eno leto in nobene potrebe ni, da se že sedaj obnašamo, kot da smo v predvolilnem času, ob tem pa verjamem, da se bomo uspeli dogovoriti, da bo med strankami nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe”.

Tudi v SD pa imamo po besedah Židana nekaj prioritet. “Mi se zavedamo, da smo v tem trenutku ne samo v gospodarski, ampak nasploh v rasti. Z nekoliko sreče izven meja Slovenije, se bo ta rast nadaljevala še vsaj štiri, morda pet let in pomembno je, da imajo od tega korist vsi državljani, ne samo elite, ki živijo v Sloveniji,” je dejal predsednik SD.

Židan je izpostavil tudi, da nas v SD veseli, da je ena izmed tem v ospredju zdravstvo in dodal, “da smo pri ukrepih v zdravstvu s poudarkom na zmanjševanju čakalnih vrst pripravljeni sodelovati tudi v SD”. Židan je ob tem pojasnil, da je bil zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s stranko SD usklajen že oktobra lani in nam je žal, da se je vmes na ministrstvu spremenil.

“Mi več zelo velikih pričakovanj nimamo, se pa zavedamo, da smo dobro leto pred volitvami. V kolikor uspemo s tem zakonom nekoliko bolj ločiti javno in zasebno zdravstvo, nekoliko jasneje definirati koncesije in še kakšne malenkosti, moram reči, da bomo zadovoljni,” je povedal predsednik SD.

Vrh koalicije

Predsednik SD Dejan Židan se je na posvetu koalicije zavzel za to, da vsi skupaj uresničujemo koalicijski sporazum do konca mandata. “A moramo biti realni in se dogovoriti, kaj sploh lahko še sprejmemo dobro leto pred volitvami,” je v nagovoru poslancem poudaril Židan.

“Socialni demokrati ne verjamemo, da bi lahko sprejeli zakone, ki v koaliciji niso usklajeni, kot na primer predloge s področja zdravstva in tudi šolstva, kjer je na vladi obstal predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga v SD in DeSUS ne podpiramo,” je povedal Židan in ob tem poudaril, da je ta zakon povsem neusklajen zato nima nobene možnosti, da nadaljuje pot na vladi ali kasneje v DZ. Po njegovih besedah so se na vladi dogovorili za ekspertno skupino, ki bo preverila, ali obstaja možnost za zbližanje stališč, “prav tako pa želimo, da se nadaljuje s pobudo SD na ustavni komisiji v DZ”.

“V tem trenutku je že neprimerno napovedovati neke velike spremembe zdravstva po treh letih vladanja, ki ga ima koalicija za sabo. Rešiti moramo akutne težave, to so čakalne vrste, ki kljub velikim besedam še kar naraščajo,” je poudaril Židan. “Sicer pa v SD podpiramo razmišljanje ministrice, da bo priskrbela dodaten denar, in sicer 40 milijonov evrov za dodatne storitve,” je še povedal Židan.

Po njegovih besedah smo se na posvetu dogovorili, da se čim dlje vedemo, “kot da smo kompetentna vladna koalicija z eno nalogo, in to je uresničevanje koalicijske pogodbe”. V SD se bomo tako vedli, “dejstvo pa je, da bo, bližje kot bomo volitvam, manj možnosti za sistemske ali resne spremembe”.

Vrh koalicije s poslanci SD

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/02/Židan-in-Škoberne-na-vrhu-koalicije.jpg 2448 3264 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-02-17 09:10:382017-02-19 09:16:24Židan na vrhu koalicije: “Med strankami koalicije si želimo nekaj manj predvolilnega obnašanja in nekaj več želje po enotnem izvrševanju koalicijske pogodbe.”

Komentar dr. Jerneja Pikala: Izobraževanje kot generator razvoja

1. septembra 2016/in Mnenja, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Izobraževalni sistem v Sloveniji je eden najpomembnejših družbenih podsistemov. V vsakem trenutku je vanj neposredno vpetih več kot 300.000 oseb oziroma skoraj vsak šesti državljan ali državljanka Republike Slovenije. Če k tej številki prištejemo še vse tiste, ki so na različne načine povezani z izobraževalnim sistemom (družine, podjetja, druge javne ustanove, …), lahko ugotovimo, da je vsaj polovica prebivalcev in prebivalk Slovenije na ta ali oni način povezana z izobraževanjem. Šolstvo je tudi eden od najbolj stabilnih podsistemov, ki vsak dan zagotavlja varno in spodbudno okolje za razvoj – od vrtca do univerze. Vsak dan mu zaupa velika množica staršev, da so njihovi otroci v dobrih in strokovnih rokah.

A zadovoljiti se s sedanjim stanjem bi bilo kratkovidno. Namesto tega moramo pogledati dvajset, trideset let v prihodnost, predvideti glavne smeri razvoja, predvsem pa analizirati sedanje slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno popraviti ali nadgraditi. Izobraževalni sistem, tako kot mnogi drugi, namreč zahteva veliko načrtovanja, analiziranja trendov, usklajenega delovanja z drugimi podsistemi, predvsem pa daljnovidnost, ambicije in nekaj drznosti v razmišljanju.

Zdi se, da je današnje upravljanje slovenskega šolskega sistema preveč statično, kratkovidno, predvsem pa reakcijsko, kar pomeni, da niso jasno dogovorjene in izražene ambicije, da o ambicijah ne obstaja družbeni konsenz in da je vodenje politike na tem področju zgolj odzivanje na dogodke, ki so se zgodili, brez dolgoročne vizije in za njeno uresničevanje potrebnega voditeljstva. Inovacije in pobude zanje se izgubljajo v nesistemskosti, sistem je premalo razvojno naravnan.

Zato si velja zastaviti vprašanje: kaj sploh želimo od šolskega sistema? Se želimo zadovoljiti s sedanjim stanjem ali sistem razvijati v smeri, da bo Slovenija tudi v prihodnjih 20-30 letih imela eno bolje izobraženih delovnih sil v Evropi, eno najmanjših stopenj kriminala in široko razgledano populacijo, ki ne bo samo govorila več tujih jezikov, ampak bo enakopravno sodelovala pri reševanju domačih in globalnih razvojnih vprašanj? Da bi to dosegli, je potrebna ambicija in široka družbena zavezanost temu cilju, predvsem pa usmerjenost v posameznico in posameznika – saj zanju gre.

Socialni demokrati in socialne demokratke globoko verjamemo, da so znanje in veščine ključne za blaginjo človeka. Vedno več podatkov kaže na to, da se prične ustvarjanje razlik v življenjskih možnostih in kasnejši blaginji že ob prvem vstopu v izobraževalni sistem, v vrtcu. Kakovostna predšolska vzgoja zmanjšuje primanjkljaje otrok, ki imajo manj vzpodbudno domače kulturo in socialno okolje. Celo najbolj razvite države sveta danes ugotavljajo izjemen vpliv predšolske vzgoje na kasnejši razvoj in blaginjo posameznic in posameznikov ter družbe. Ne samo, da se “izplača” vlagati v izobraževanje, to “izplačilo” vloženega denarja za družbo je več kot samo nekajkratno.

Izobraževalni sistem moramo razvijati v smeri, da bo zagotavljal enake življenjske možnosti za vse. Vsakemu in vsaki mora biti omogočeno, da razvije njegove ali njene talente do maksimuma njegovih ali njenih sposobnosti. Nesprejemljivo je, da npr. otroci iz šibkejših socialnih okolij ali določenih (geografskih) območij nimajo enakih izobraževalnih možnosti kot njihovi vrstniki in vrstnice. Razlike bodo vedno obstajale, a sistem mora sprejemati ukrepe, s katerimi se bodo razlike zmanjševale, ne povečevale. V katero smer bodo posamezniki razvijali svoje talente, je njihova stvar, naloga sistema pa je, da jim to v največji meri tudi omogoči.

Da bi lahko omogočili razvoj človeških potencialov, si moramo prizadevati za dvig kakovosti izobraževanja ter enake priložnosti za vse. Ni dovolj, da je vrhunsko izobražena samo peščica – v populaciji dveh milijonov je dragocen vsak talent, na kateremkoli področju že. Nobena država, ki želi izboljšati svoj položaj v globalnem gospodarskem sistemu, si ne more in si ne bi smela privoščiti zanemarjanja človeških potencialov, sploh pa ne majhne oziroma (pol)periferne države.

Prehod Slovenije iz (pol)periferne države v visoko razvito državo je odvisen od uspešnega vlaganja v razvoj lastnega prebivalstva (sposobnosti, talentov, znanja). Samo sistem javnega šolstva je tisti, ki lahko zagotovi kakovostno izobrazbo za vse, ne glede na to iz kakšnega socialnega ali lokalnega okolja prihajajo. Socialni demokrati smo najbolj konsistentna in odločna politična sila v zagovarjanju javnega šolstva na Slovenskem. Za to smo se in se bomo borili na vse načine. Ker vemo, kaj pomeni in prinaša privatizacija ali nižanje standardov v izobraževanju.

Če želimo dvig kakovosti izobraževanja, moramo dati več avtonomije učiteljem in učiteljicam, da znotraj izobraževalnih programov dosegajo in presegajo začrtane cilje. Pri tem naj bodo avtonomni, a za svoje delo tudi odgovorni ter primerno nagrajeni. Znanje je javna dobrina, do katere bi moral imeti dostop vsaka in vsak ne glede na materialne zmožnosti in starost.

Star slovenski pregovor pravi, da kar si sejal, to boš žel. Za izobraževanje to velja celo še bolj kot za druga področja.

dr. Jernej Pikalo
predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/06/Jernej-Pikalo.jpg 1633 3153 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-09-01 09:30:502016-09-01 09:32:19Komentar dr. Jerneja Pikala: Izobraževanje kot generator razvoja

Pikalo: “Socialni demokrati smo za ohranitev mreže javnih šol in smo proti zapiranju podružničnih šol zgolj iz ekonomskih razlogov.”

31. avgusta 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je skupaj s predsednikom Mladega foruma SD Žigo Štajnbaherjem pred začetkom novega šolskega leta na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil poglede stranke na nekatera aktualna vprašanja v šolstvu. Med drugim je Pikalo poudaril, da v SD nasprotujemo ukinjanju podružničnih šol iz zgolj ekonomskih razlogov. Opozoril je tudi, da veliko učbenikov, ki jih bodo letos zamenjali, še vedno ni natisnjenih, kar ni dobro.

Pikalo je prepričan, da podružničnih šol ne bi smeli zapirati izključno iz ekonomskih razlogov, pač pa bi bilo treba gledati širše. “V mnogih podružničnih šolah, kjer sem bil še kot minister za izobraževanje, je šola več kot samo šolski prostor. Je družbeni in družabni prostor neke vasi, zato je treba pri odločanju o tem, ali bo ukinjena, upoštevati tudi ta vidik,” je dejal nekdanji šolski minister. Še posebej pa bi bilo treba po njegovem mnenju ohranjati podružnice na mejnih območjih.

Z novim šolskim letom zaradi pomakanja učencev vrata zapira pet podružnic, med njimi tudi obmejna podružnična šola v občini Osilnica. Mati enega izmed dveh učencev, ki bi morala podružnično šolo obiskovati v novem šolskem letu, je že napovedala, da bo otroka protestno vpisala v bližnjo hrvaško šolo, kar je po mnenju Pikala zelo slabo sporočilo in se morajo pristojni vprašati, ali res ni možno najti drugačne rešitve za ta problem.

V zvezi z učbeniki je Pikalo opozoril, da mnogi še vedno niso natisnjeni in da se bo to zgodilo šele dva ali tri tedne po začetku pouka. Krivec za to je po njegovem mnenju ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki da je v zadnjih treh mesecih izdalo šest okrožnic, v katerih je različno navedlo učbenike, ki jih bodo letos zamenjali. Posledično po Pikalovih besedah založbe učbenikov niso natisnile, saj si ne želijo delati prevelikih zalog.

Nedavni dogovor med Slovensko avtorsko in založniško organizacijo za pravice reproduciranja (Sazor) in šolskim ministrstvom, po katerem bo slednje v zameno za kopiranje avtorskih del v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih letno plačalo okoli pol milijona evrov, je Pikalo označil kot pomemben korak v pravo smer. A je opozoril, da je bil dogovor sklenjen, ne da da bi bile narejene analize, koliko se v šolah in vrtcih dejansko kopira. Kot je dejal, si ne predstavlja, da bi država subvencionirala malice v šolah na način, da ne bi vedela, koliko učencev je dejansko malicalo.

Pikalo je danes tudi ponovil, da si bo SD še naprej zavzemala za ustavno spremembo, s katero bi ohranili obseg državnega financiranja programov zasebnih šol v višini 85 odstotkov. Pikalo je dodal, da Ustavno sodišče odloča o tem, ali so zakoni v skladu z ustavo, se pa lahko DZ kot pozitivni zakonodajalec tudi odloči, da ustavo spremeni.

“Potrebno narediti vse, da v Sloveniji ohranimo kvaliteten sistem javnega šolstva in mreže javnih šol,” je poudaril Pikalo. Ob tej priložnosti je spomnil tudi na peticijo civilne družbe Ohranimo javno šolstvo, katero smo podprli in se ji pridružili tudi Socialni demokrati in Mladi forum SD z aktivnim zbranjem podpisov na terenu. Peticijo je do danes podprlo že več kot 3.200 državljank in državljanov, Pikalo pa je napovedal tudi nadaljne aktivnosti pri zbiranju podpisov podpore.

Predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher pa je izpostavil, da si v forumu zelo prizadevajo za ponovno več subvencioniranja šolske prehrane, prav tako pa opozarjajo na nekatere slabosti pri sistemu fotokopiranja v šolah. Oba skupaj pa sta v zaključku vsem prvošolčkom, učencem in dijakom ter pedagoškim delavcem zaželela vse dobro ob začetku novega šolskega obdobja in predvsem varno pot do šol.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/08/Jernej-Pikalo-in-Žiga-Štajnbaher.jpg 1785 3824 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-08-31 13:26:542016-08-31 13:26:54Pikalo: “Socialni demokrati smo za ohranitev mreže javnih šol in smo proti zapiranju podružničnih šol zgolj iz ekonomskih razlogov.”

Voščilo Socialnih demokratov ob zaključku šolskega leta 2015/16

24. junija 2016/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Spoštovane šolarke in spoštovani šolarji, dijakinje in dijaki, delavke in delavci v vzgoji in izobraževanju,

z današanjim dnem, na skorajšnji praznik 25. obletnice samostojne Slovenije, se končuje letošnje šolsko leto. Socialni demokrati se veselimo uspehov vsake posameznice in vsakega posameznika na področjih šolskih in obšolskih dejavnosti ter vam vsem iz srca čestitamo. Učiteljem, mentorjem in drugim delavcem, ki so se vsak dan trudili, izrekamo pohvalo in priznanje za odlično delo.

V iztekajočem se šolskem letu smo v prvem razredu devetletke imeli okoli 22.000 otrok, kar je nekoliko več kot prejšnja leta, a daleč od generacij izpred tridesetih in več let. Soočili smo z begunskim valom in vprašanjem čim boljše integracije otrok prebežnikov. Današnji svet je postaja vedno bolj nestabilen in to vpliva tudi na naš šolski prostor. Obenem pa vedno večja medpovezanost sveta pomeni tudi več priložnosti za šolarje, dijake in učitelje.

Zaradi tega je še toliko pomembneje, da ohranimo (in v pravi smeri tudi nadgradimo) naš šolski sistem. Njegova ključna naloga je, da vsem šolarjem in dijakom v enaki meri zagotavlja možnost kakovostne izobrazbe, ne glede na debelino denarnic njihovih staršev ali mesta njihovega bivanja. Zaradi tega Socialni demokrati podpiramo pobudo Ohranimo javno šolstvo, ker je vsem dostopno javno šolstvo pogoj za enakomeren in socialno uravnotežen razvoj Slovenije v naslednjih desetletjih.

Vsem šolarkam in šolarjem, dijakinjam in dijakom želimo lepe, brezskrbne počitnice. Vsem delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju pa prijetne dopustniške dni.

dr. Jernej Pikalo
Predsednik Sveta SD za izobraževanje

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/06/Jernej-Pikalo.jpg 1633 3153 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-06-24 09:13:492016-06-24 14:37:24Voščilo Socialnih demokratov ob zaključku šolskega leta 2015/16
Page 2 of 212
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Andreja Katič: Predlagana sodniška zakonodaja prinaša večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank16. maja 2025 - 8:38
  • Konferenca SD: Socialno partnerstvo za dostojne pokojnine in varno starost14. maja 2025 - 10:25
  • Matjaž Han: Demokracije ne smemo uporabljati selektivno12. maja 2025 - 14:35
  • Andreja Katič: Obnoviti moramo zaveze Evropske konvencije o človekovih pravicah – zaveze k miru, k sodelovanju med državami in spoštovanju človekovih pravic12. maja 2025 - 10:58
  • Meira Hot s spletno peticijo za ukinitev vinjetnega režima na hitri cesti H6 Škofije-Koper25. aprila 2025 - 16:34
  • Zakon o pavšalnem nadomestilu – poprava dolgo prezrte krivice25. aprila 2025 - 14:50
  • Andreja Katič: »Interes otroka mora biti v presečišču različnih strok«17. aprila 2025 - 15:47
  • Ministrica Fajon v Beninu in Togu o krepitvi partnerstva med EU in Zahodno Afriko14. aprila 2025 - 15:11

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo