SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

Komentar Tanje Strniša: Teran – zaščitena označba za upor Kraševcev, lakmus za pokončno držo Slovenije

4. marca 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Zakaj toliko besed in prizadevanj, pa tudi hude krvi zaradi vina Teran, ki predstavlja samo 1,5% slovenske vinske proizvodnje? In zakaj se o nedotakljivosti zaščite Terana kot država Slovenija ne moremo in ne smemo in se ne bomo nikoli pogajali s Hrvaško in Komisijo?

Vino Teran je nezamenljivi del identitete Krasa in neznačilnost slovenske ali hrvaške Istre

Se spomnite, tovariši iz moje generacije, kaj so nas učili v šoli o Krasu? Gotovo se vsi spomnimo, da smo že takrat Kras povezali s kamenjem, surovo burjo, težkimi pogoji za kmetijstvo in življenje, Kosovelom. In Teranom, najbolj tipičnem proizvodom s Krasa. V zavesti Slovencev je Teran že stoletja povezan samo s planoto Kras. Zato je del naše identitete, dediščina, ki so jo ustvarile generacije pred nami, in izročilo, ki ga moramo s ponosom zapustiti potomcem.

Teran predstavlja le okoli 1,5% pridelave slovenskega vina. Pa zato njegova pridelava in obstoj še zdaleč nista obrobnega pomena. Za vinorodni okoliš Kras, ki je najmanjši v Sloveniji, je življenjskega pomena. Na Krasu je okrog 600 ha vinogradov, kar 75% jih je zasajenih s sorto refošk, ki ob skrbni negi daje vino Teran. Vsi, ki smo kdaj bili na Krasu, vemo, da tam ne raste kaj dosti drugega kot trta. Kraška, skalovita in plitka, razgibana tla ne dajo dosti drugih možnosti za kmetijstvo. Nekaj je še orne zemlje, travnikov in pašnikov, večinoma pa je planota zaraščena ali pokrita z gozdom.

Zaradi težkih pridelovalnih pogojev in majhnih, razdrobljenih parcel, so stroški naprave vinograda in njegove obdelave visoki in samo trden kraški značaj in pridne roke niso dovolj za preživetje, pač pa je nujno, da se proizvajajo vina visoke kakovosti, ki z veliko dodano vrednostjo povrnejo visoke proizvodne stroške.  Pridelava Terana je na Krasu glavna kmetijska dejavnost, s katero se ukvarja okrog 900 družin, približno 100 jih živi samo od vinogradništva in vinarstva. Kmetijstvo na Krasu torej nima druge razvojne priložnosti kot Teran.

Teran je del podobe Krasa, skupaj s kraškim pršutom tvori kulinarično-turistično podobo Krasa, na kateri ta majhna obmejna regija, ki je v svoji zgodovini doživela številne pretrese, gradi svojo vizijo in razvoj. V hrvaški Istri je prevladujoča sorta vinske trte malvazija in le 10% je sorte refošk, ki jo Hrvati imenujejo teran. Ali kdo podobo Hrvaške Istre povezuje s teranom?

Vino Teran je drugačno kot vino, ki se iz sorte refošk ali domnevne sorte teran prideluje v Istri

Sorta grozdja refošk na kraških tleh jerini ter v značilni mešanici mediteranske in celinske klime razvije prav posebne lastnosti vina Teran (vsebnost železa in mineralov), ki so mu že v zgodovini pripisovali tudi zdravilni učinek. Prav zato, ker vino Teran definira prav specifično okolje Krasa, ki ga ne najdemo v širši okolici, je imelo posebno mesto tudi v slovenski zakonodaji. Že Zakon o vinu iz leta 1970 je jasno določal, da se Teran lahko imenuje le vino iz sorte refošk na Krasu. In ne kjerkoli, npr. v Slovenski Istri, kjer se tudi goji trta refošk, vino pa se imenuje Refošk in se ne sme imenovati Teran. Pridelovalci Terana so zato to oznako najprej leta 2000 zaščitili na nacionalni ravni, ta zaščita pa se je z vstopom v EU prenesla v evropski pravni red.

Pa tudi na Krasu ni vsako vino iz refoška Teran, pač pa samo tisto, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje kakovosti in tehnologije pridelave. Samo kakovostno ali vrhunsko vino iz refoška je Teran. Če je vino namizne kakovosti, izgubi ime Teran in se imenuje kraško rdeče.

Za hrvaško vino, ki bi se po predlogu Evropske komisije imenovalo Hrvatska Istra – teran, ni enakih pravil, tudi namizno vino bi lahko nosilo to ime, bolj mila mediteranska klima in drugačna tla, pa dajo vinu druge lastnosti.

Izjeme za uporabo zaščitenih imen za označevanje vina niso avtomatizem

Evropska zaščita porekla pomeni, da se ime zaščitene označbe ne sme uporabljati za označevanje drugih vin, četudi zaščiteno ime vsebuje ime sorte grozdja. Pravni red EU pa omogoča tudi izjeme, vendar so te redke, saj je to dovoljeno le v primeru 53 geografskih zaščit od skupaj 1750, kolikor jih premore EU. Te izjeme so se v preteklosti vedno dodeljevale na pregleden način, v postopku registracija zaščite ali pa pri sklepanju mednarodnih sporazumov ali v pristopnih pogajanjih novih držav članic v EU. Izjeme se niso nikdar dodeljevale po avtomatizmu.

Spomnimo se, da smo pred pristopom v EU v Brdih in Vipavski dolini gojili sorto tokaj, ki je zaradi madžarske zaščite naši vinarji niso smeli več označevati na vinskih etiketah, ker je to madžarska zaščitena geografska označba, čeprav si je Slovenija v svojih pristopnih pogajanjih za to močno prizadevala.

Slovensko zaščiteno vino Teran in Hrvaška vloga za uporabo imena »sorta grozdja« teran

Hrvaška je vstopila v EU 1.7.2013 in s tem tudi sprejela v celoti pravni red EU, vključno z zaščitenimi označbami porekla za vino, ki so zaščitene v EU. Hrvaški pridelovalci so torej veliko let vnaprej vedeli, da po vstopu v EU ne bodo mogli več uporabljati imena teran za označevanje vina.

Aprila 2013 so slovenski mediji povzeli izjavo uradnega tiskovnega predstavnika  takratnega komisarja za kmetijstvo Dacia­na Ciolosa: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom. V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica Unije.”

Evropska komisija je Hrvaški ob vstopu v EU za zaloge vin, pridelane pred vstopom EU omogočila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, ki se je izteklo 30. junija 2016 in v katerem so lahko pridelovalci vino z oznako sorte teran do vključno letnika 2012 prodajali samo na hrvaškem trgu, ne pa tudi v drugih državah članicah EU. Možnost trajne izjeme za teran takrat sploh ni bila omenjena. Slovenski pridelovalci so torej leta 2013 dobili potrditev v sstrani Komisije, da je njihova zaščita absolutna in ekskluzivna.

Čeprav Evropska komisija trdi, da je Hrvaška po njenem mnenju pravočasno, že pred pristopom v EU, dala vlogo za izjemo pri označevanju sorte teran, pa je treba poudariti, da izjema za teran ni bila nikoli predmet pristopnih pogajanj, Komisija pa Slovenije ni seznanila, da je Hrvaška podala vlogo, ki posega v pravice slovenskih pridelovalcev.

Kljub večkratnim zahtevam do danes tudi ni prejela hrvaške dokumentacije ali bila seznanjena z vsebino hrvaške vloge, da bi lahko preverila hrvaške dokumente. Prejela je le kopije dokumentov, v katerih so bile vse vsebinske informacije potemnjene in neberljive in iz katerih lahko razberemo le, da gre za dopise hrvaškega ministrstva iz maja 2013, kar je skoraj dve leti potem, ko je Hrvaška zaključila pristopna pogajanja! Sloveniji tako niso bili nikoli predočeni hrvaški argumenti za zahtevano izjemo.

Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je bilo šele septembra 2014, več kot leto po vstopu Hrvaške v EU, neformalno seznanjeno s hrvaško zahtevo in da je Komisija pripravila delegirani akt, s katerim bi Hrvaški naknadno in za nazaj dodelila trajno izjemo za uporabi tega imena. Slovenija je od takrat naprej ves čas ostro nasprotovala temu aktu in pripravila številne argumente, s katerimi je utemeljevala svoje stališče.

Prvi argument za nasprotovanje je netransparentno in nepravilno voden postopek:

  • Hrvaška je zamudila rok, v katerem bi tako izjemo lahko uveljavljala (v postopku naše zaščite Terana ali v času hrvaških postopnih pogajanj).
  • Nedopustno je, da so med Komisijo, ki je vodila pogajanja v imenu članic, in Hrvaško, potekali kakršnikoli dogovori o reševanju te zadeve po pristopu brez vednosti Slovenije.
  • Nedopustno je, da bi Komisija na tak način zaobšla običajen postopek pristopnih pogajanj, v katerem nobene izjeme od pravnega reda ni mogoče podeliti brez soglasja vseh članic EU, z delegiranim aktom pa bi to storila enostransko in brez soglasja Slovenije in slovenskih pridelovalcev, ki so nosilci zaščite in ki so tudi ves čas nasprotovali izjemi za hrvaške pridelovalce.
  • Ker Komisija s tem ustvarja precedenčni primer, saj takega postopka še ni uporabila in še posebej ne za nazaj.
  • Ker bi v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranim aktom lahko podrobneje ureja le nebistvene vsebine, dodelitev izjeme za uporabo zaščitenega imena pa nikakor ne more biti nebistvena vsebina.
  • Ker slovenski vladi niti slovenskim pridelovalcem niso bili razkriti podatki iz hrvaške vloge, na podlagi katerih bi Slovenija lahko preverila njihove argumente in gradila svojo obrambo.

Druga skupina argumentov je vsebinske narave:

  • Vino Teran s Krasa ima posebne, predpisane in kontrolirane lastnosti, ki nimajo nič skupnega z vinom, ki se prideluje iz sorte teran v Hrvaški Istri.
  • Slovenija trdi, da je sorta grozdja ista na Krasu in v Istri, to je refošk. Tudi Hrvati so imeli tako uradno zapisano do leta 2010: hrvaški nacionalni pravilnik je do leta 2010 poznal sorto teran z dvema sinonimoma: refošk in istrijanac, po letu 2010 pa so to ločili v dve sorti: teran (s sinonimom istrijanac) in refošk. Hrvaško-slovenska znanstvena raziskava iz leta 2014 dokazuje, da gre za genetsko isto sorto. Ampak če bi Hrvati priznali, da je to sorta refošk, ne bi imeli podlage za zahtevo, da na steklenice pišejo teran. Zato lahko domnevamo, da je bila ločitev refoška v svojo sorto narejena z namenom, da se ogrozi slovenska zaščita Terana.
  • Zemlja in klima na Krasu dasta vinu posebne lastnosti. Kras ni Istra, to je bistvo in pomen »terroir-a« v vinogradništvu. Istrsko vino iz sorte teran je lahko tudi namizno, lahko se v manjšem deležu mešajo tudi druge sorte grozdja, skratka, posebna kakovost ni predpisana.
  • Slovenski Teran je bilo vedno lokalno vino, znano v glavnem samo na slovenskem trgu, ki ga je slovenski potrošnik navajen v svoji specifičnosti. Hrvaško vino z oznako teran bi povzročilo zmedo in zavajanje pri potrošnikih, ki ne bi vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo teran.
  • Zaradi lažjih pogojev in cenejše pridelave na Hrvaškem in neenake kakovosti bi hrvaško vino z oznako teran pomenilo nelojalno konkurenco in bi lahko ogrozilo pridelavo Terana na slovenskem Krasu. Od ekskluzivnosti uporabe imena Teran samo za Kras je odvisen obstoj vinogradništva na Krasu. Grožnja je še posebej velika zato, ker je Hrvaška Istra veliko večje območje kot slovenska planota Kras in ima zato dosti večji potencial za rast.
  • Ker bi Komisija s sprejemom delegiranega akta, s katerim bi Hrvaški podelila izjemo za uporabo imena sorte teran, legalizirala nezakonite prakse hrvaških pridelovalcev, ki niso prenehali uporabljati imena teran niti po preteku triletnega prehodnega obdobja za odprodajo starih zalog vina, namesto da bi ostro opozorila hrvaške pristojne organe, ki kršitev niso preganjali kljub številnim pozivom Slovenije.

Iz vseh teh razlogov niso slovenski pridelovalci Terana in slovenski minister mag. Dejan Židan nikoli pristali na kakršenkoli kompromis, saj bi vsak kompromis pomenil razvodenitev zaščite Terana in bil v škodo pridelovalcem s Krasa. Nasprotno, s številnimi pismi, gradivi, dokazi in sestanki na najvišjih ravneh smo dokazovali svoj prav in branili interese Kraševcev.

Dialog s Komisijo: boj z mlini na veter

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan ni nikoli odgovoril na ugovore in argumente slovenskega ministra Dejana Židana. Nasprotno. Ves čas je bil vtis, da Komisija išče rešitev za Hrvaško. Zelo pomenljivo je, kaj je komisar Hogan navedel kot sprožitev postopka sprejema delegiranega akta. Hrvaška je lani jeseni Komisiji v notifikacijo poslala nacionalni pravilnik, v katerem je predvidela možnost uporabe imena sorte teran za vino iz Hrvaške Istre. In namesto, da bi Komisija tak pravilnik zavrnila, ker je neskladen z EU pravnim redom, se je odločila spremeniti lasten pravni red, tako da bi bilo Hrvaški tako označevanje omogočeno. Komisar Hogan je pri tem povedal, da je tako moral odreagirati, ker če Komisija ne bi odreagirala v trimesečnem roku, bi hrvaški nacionalni pravilnik pričel veljati. Ali res? Pravilniku je nasprotovala tudi Slovenija! Kot da Komisija ni znala v tem primeru ugotoviti, da je pravilnik neskladen z EU. Res neobičajno, da namesto tega namerava spremeniti lasten pravni red!

Evropske komisije pri nameri, da ugodi Hrvaški, niso ustavile niti hrvaške kršitve evropske zakonodaje, na katere jo je Slovenija opozarjala že od leta 2014. Decembra 2016 je zaradi neukrepanja hrvaških oblasti proti kršitvam hrvaških pridelovalcev Slovenija vložila tudi pritožbo na Evropsko komisijo. Komisija se je odzvala medlo, z dopisom Hrvaški, da morajo pridelovalci, kljub procesu priprave delegiranega akta, spoštovati pravice slovenskih pridelovalcev, namesto da bi jo ostro pozvala k ukrepanju proti kršiteljem.

Komisija je tako, kljub očitkom Slovenije o netransparentnosti postopka in nepoštenem obravnavanju Slovenije ter ob nasprotovanju Slovenije, v januarju 2017 sprožila postopek sprejema delegiranega akta za podelitev izjeme Hrvaški, brez presoje učinkov na pridelovalcev in resnih argumentov. Komisar Hogan pri tem zmotno trdi, da se s tem razjasnjuje pravno stanje, krepi zaščita slovenske zaščite in ne ogroža slovenskih pridelovalcev?!

Zato je minister Židan, ob podpori vlade, takoj napovedal uporabo vseh pravnih sredstev za izpodbijanje takega akta, vključno s tožbo pred Evropskim sodiščem.

Preobrat: Evropska varuhinja človekovih pravic je pritrdila Sloveniji in okrcala Komisijo

V februarju 2017 pa je vendarle prišlo do pomembnega preobrata. Evropska varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe slovenskih pridelovalcev izdala priporočilo Komisiji, v katerem ugotavlja, da je Komisija ravnala nepravilno, ko pridelovalcem ni razkrila v celoti vseh dokumentov, s katerimi je Hrvaška zaprosila za izjemo, razen osebnih podatkov.

Varuhinja je ugotovila, da je postopek tekel netransparentno in pri tem zavrnila prav vse argumente Komisije. Komisijo je pozvala, da v treh mesecih, to je do 15. maja  2017, poda mnenje o njenem priporočilu. Neodvisna evropska institucija je torej potrdila, na kar je Slovenija opozarjala Komisijo več kot dve leti.

Predsednik Evropkse komisije Jean-Claude Juncker je ustavil postopek in bo preučil nova dejstva

Na podlagi priporočila varuhinje je slovenski minister Dejan Židan takoj pozval prvega podpresednika Komisije, komisarja Fransa Timmermansa, da nemudoma ustavi postopek ali ga ustavi za toliko časa, da se slovenski strani posredujejo celotni hrvaški dokumenti in jih Slovenija preuči in se do njih opredeli.

Poleg tega so slovenski pridelovalci, v enotnem in odločnem nastopu v Bruslju, opozorili komisarja Hogana, da na podlagi tistega dela dokumentov hrvaške vloge, ki je berljiv, sumijo, da je eden od dokumentov prirejen in bi na ta način Komisija lahko svojo odločitev sprejela na napačnem temelju.

Predsednik Komisije Juncker je zato ob aktualnem obisku v Sloveniji obljubil, da bo Komisija ustavila postopek in preučila nova dejstva. Lahko bi rekli, da je bila v dve in pol letni vsiljeni vojni za Teran to prva poteza Komisije, ki je v duhu njene vloge varuha pravnega reda, transparentnosti in vladavine prava.

Je pa moral za to slovenski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan trdno vztrajati. In neomajno vztrajati bo treba do konca in to enotno, vsi, ki nam je mar za pošteno pridobljene pravice Kraševcev, za njihov obstoj. In predvsem za to, da je Slovenija v Evropski uniji enakopravno upoštevana članica, ki naj bo obravnavana pošteno in transparentno.

mag. Tanja Strniša je državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/03/Tanja-Strniša-komentar.jpg 1093 2189 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-03-04 07:16:002022-03-08 23:12:08Komentar Tanje Strniša: Teran – zaščitena označba za upor Kraševcev, lakmus za pokončno držo Slovenije

Židan na Svetu ministrov EU: “Napačna odločitev Komisije v primeru terana lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit EU.”

23. januarja 2017/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Svet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
 
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo  sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
 
Zasedanje Sveta kmetijskih ministrov EU

Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo.  V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice. 
 
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«

V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
 
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
 
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko  pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/01/Židan-in-Strniša-na-Svetu-EU.jpg 635 951 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-01-23 15:20:182017-01-23 15:34:54Židan na Svetu ministrov EU: “Napačna odločitev Komisije v primeru terana lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit EU.”

Židan na srečanju s člani odbora EP za kmetijstvo: “Slovenija pričakuje, da bodo zaščito vina teran spoštovale vse članice EU.”

23. septembra 2016/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v Ljubljani sestal s člani odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja pod vodstvom evropskega poslanca Erica Andrieuja, ki je na obisku v Sloveniji. Minister je srečanje izkoristil tudi za pogovor o teranu, evropskim poslancem pa poudaril, da Slovenija pričakuje, da bodo zaščito tega vina spoštovale vse članice Evropske unije. “Evropski pravni red ne more veljati samo za velike države, še bolj pomembno je, da velja tudi za majhne države, zato pričakujemo, da se bodo vse države držale evropskega pravnega reda,” je po srečanju z evropskimi poslanci na ministrstvu v izjavi za medije poudaril Židan. “Slovenija pričakuje, da bo tudi teran kot del evropskega pravnega reda zaščiten še naprej in da se bo zaščita izvajala enotno na območju vseh 28 članic EU,” je izpostavil Židan, ki mu podpora evropskih poslancev pri tem veliko pomeni.

Z mnenjem ministra Židana se strinja tudi gostitelj delegacije, slovenski evropski poslanec Franc Bogovič. Kot je poudaril, je treba najprej na ravni EU spoštovati regionalne zaščite, če želimo imeti red v Evropi in se kakovostno pogajati z ostalimi državami, npr. ZDA ali Kanado. Tudi vodja delegacije evropskih poslancev Andrieu zagovarja stališče, da je treba evropsko zakonodajo spoštovati, še posebej ker je na področju zaščite porekla potrebno veliko dela, da se do nje pride. Evropski parlament bo tako glede vprašanja spoštovanja evropske zaščite terana Sloveniji stal ob strani. Slovenija je teran zaščitila leta 2000, Hrvaška pa to zaščito krši. V hrvaških trgovinah namreč še vedno tržijo hrvaško vino z oznako teran, čeprav ni bilo pridelano na kraški planoti, kot to zahteva pravni red EU. S 30. junijem se je sicer izteklo obdobje, v katerem so lahko hrvaški pridelovalci še prodajali zaloge tega vina.

Minister se je sicer z evropskimi poslanci pogovarjal tudi o poštenosti v prehranski verigi. “Vsi ugotavljamo, da dosedanji ukrepi niso bili zadostni in zelo me veseli, da obstaja prepričanje, da je čas, da pridemo do enotne evropske uredbe. Posamezne države ne morejo zmagati, ko se borijo z velikimi evropskimi trgovskimi verigami ali velikimi proizvajalci hrane, ki so multinacionalke. Skupaj lahko zmagamo v korist kmeta, če imamo skupen evropski pristop,” je poudaril Židan. Problematika prehranske verige je tudi za Evropski parlament po Andrieujevih pojasnilih pomembno vprašanje. Pri tem so opozorili tako na pritiske velikih trgovcev in distributerjev kot na grožnje, ki jih za položaj kmetov v prehranski verigi predstavljajo kmetijske multinacionalke. Strinjali so se s pomenom razvoja in ohranjanja vitalnosti podeželja. Zanj pa je po besedah vodje delegacije Evropskega parlamenta pomembna takšna ureditev, ki spoštuje vse tri razsežnosti prehranske verige – proizvodnjo, predelavo in trženje ter prodajo.

Židan je gostom predstavil tudi razmišljanje Slovenije o novi finančni perspektivi. “Izhodišča so jasna, izzivi pred kmetijstvom še večji,” je dejal in dodal, da še naprej potrebujemo močno kmetijsko politiko, izjemno je pomembna nadaljnja močna podpora območjem, kjer se težko kmetuje. “Izjemno se zavedamo vloge do okolja, okoljski ukrepi potrebujejo vire,” je izpostavil minister, ki kot pozitivne ocenjuje ukrepe za mlade kmete in prilagajanje na podnebne spremembe. Židan se je evropskim poslancem zahvalil tudi za podporo pri naporih Slovenije, da bi Združeni narodi prihodnje leto 20. maj razglasili svetovni dan čebel. Kot je medtem poudaril Andrieu, Slovenija lahko pri prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel računa na podporo Evropskega parlamenta.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/09/Židan-s-člani-odbora-EP-za-kmetijstvo.jpg 401 835 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-09-23 09:30:422016-09-23 09:55:22Židan na srečanju s člani odbora EP za kmetijstvo: “Slovenija pričakuje, da bodo zaščito vina teran spoštovale vse članice EU.”

Minister Židan: Slovenija je blizu končne zmage v borbi za teran

23. avgusta 2016/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

“Slovenija je blizu končne zmage v borbi za vino teran,” je ob robu sejma AGRA v Gornji Radgoni za medije dejal kmetijski minister mag. Dejan Židan. Po ministrovih besedah Slovenijo pri njenih prizadevanjih podpirata tako koalicija držav kot Evropska komisija, zato postopkov, da bi ime teran uporabljali tudi za vino na območju hrvaške Istre, trenutno ni. Kot je pojasnil Židan, se Slovenija ni pripravljena odreči teranu kot imenu sorte refoška samo na Krasu.

Zato ves čas vztrajamo, da se lahko ime teran uporablja samo za vino z omenjenega območja, saj je zaščiteno v skladu z evropskim pravnim redom, in je dobila tudi dodatne študije nekaterih zunanjih inštitutov, pri tem pa jo je po ministrovih besedah podprla koalicija držav, med katerimi so Francija, Španija, Italija, Avstrija in Madžarska. “Omenjene države so nas podprle in tudi Evropska komisija je ugotovila, da to, kar je nameravala Hrvaška, da bi torej nekomu drugemu dovolili nekaj, kar je izvorna pravica slovenskih vinogradnikov na Krasu, enostavno ne gre. V tem trenutku ni več nobenih tovrstnih postopkov,” je povedal Židan. Hrvaško mnenje sicer še vedno ostaja drugačno.

Židan pravi, da želijo njihovi predstavniki ob vsakem srečanju odpreti razpravo o teranu. “Ampak mi vedno znova povemo isto stališče, da je teran zgodba, ki je slovenska, da je definicija tega vina zelo preprosta, rasti mora na Kraški planoti, ki je specifična, in to je pogoj za to vino. Zato je mogoče pridelati teran samo v Sloveniji in na nekaj hektarjih Kraške planote tudi v Italiji, pri čemer bomo in z umnim dogovorom uspeli to območje razširiti tudi na to državo, kjer ga večinoma pridelujejo celo pripadniki slovenske manjšine,” je povedal Židan.

Po njegovem je Slovenija to dosegla samo zaradi izjemnih naporov ne samo ministrstva, pač pa tudi drugih, zlasti slovenskih vinogradnikov s Krasa, ki so dejansko branili svoj teran. Sam pa si želi, da bi tako samozavestno in odločno držo Slovenija kazala tudi pri drugih pomembnih stvareh.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/08/Židan-in-direktor-VinaKras.jpg 426 849 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-08-23 11:54:152016-08-23 11:56:15Minister Židan: Slovenija je blizu končne zmage v borbi za teran

Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana

17. novembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, podpredsednica Socialistov in demokratov, sta se v Evropskem parlamentu v Bruslju sestali z italijanskim poslancem Paolom de Castrom, nekdanjim predsednikom in zdajšnjim članom odbora za kmetijstvo v EP, sicer koordinatorjem za kmetijstvo pri Socialistih in Demokratih ter evropsko poslanko S&D Isabello de Monte iz Furlanije-Julijske krajine.

Italijanska poslanca de Castro in de Montejeva sta izrazila zadovoljstvo nad dogovorom ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije mag. Dejana Židana in Maurizia Martine in v celoti podprla skupna prizadevanja za čezmejno zaščito Terana na celotni planoti Kras. Obe ministrstvi bosta namreč oblikovali skupno delovno skupino za pripravo dokumentacije za skupno čezmejno zaščito.
 
Evropski poslanec Paolo de Castro je zagotovil polno podporo Italije Sloveniji in se strinjal, da je vino s tem imenom možno pridelovati le na Krasu. Potrdil je, da je to še en primeri zelo uspešnega čezmejnega sodelovanja med državama.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/11/Paolo-De-Castro-Tanja-Strniša-Isabella-De-Monte-in-Tanja-Fajon.jpg 1424 3257 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-11-17 19:36:152015-11-20 19:44:28Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana

Minister Židan: Bruselj bo preučil argumente Slovenije glede terana, želi pa še dodatna pojasnila

23. julija 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Delovno srečanje ministra za kmetijstvo mag. Dejana Židana in evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v Bruslju še ni prineslo rešitve za zaplet z zaščito terana. Evropska komisija bo preučila argumente Slovenije in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosila za dodatna pojasnila, sta v skupni izjavi sporočila Židan in Hogan. “Slovenska vlada meni, da gre za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Minister Židan je komisarju predstavil več argumentov, ki podpirajo slovensko stališče,” so sporočili v izjavi po srečanju.

“Komisar Hogan se je strinjal, da bo predstavljene argumente preučil in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosil za dodatna pojasnila. Slovenija pa se je strinjala, da bo v najkrajšem možnem času odgovorila na vprašanja in predložila pravne podlage, ki podpirajo njena stališča,” sta v skupni izjavi še pojasnila Židan in Hogan. Židan je še povedal, da je bil to “dober sestanek” ter da mu je komisar dovolil predstaviti zgodovino, politični, ekonomski in kulturni vidik, da je poslušal ter obljubil, da bo komisija argumente preučila in v primeru nejasnosti pisno vprašala za pojasnila, Slovenija pa se bo lahko pisno odzvala in podkrepila pravno zaščito slovenskega terana.

Minister Židan je komisarja Hogana na srečanju med drugim vprašal, kaj se je spremenilo od leta 2013, ko se je Evropska komisija trikrat opredelila do tega vprašanja s stališčem, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla, in da tega ne pokriva pristopna pogodba. Tako je teran na trgu EU v skladu s pravili EU zaščiten kot slovenski. Komisar je na to vprašanje po Židanovih besedah odgovoril, da vidijo določena tveganja in da bodo o tem Slovenijo tudi pisno vprašali. “To smo tudi želeli: da je stvar odprta in transparentna in da nas komisija odprto vpraša, če kjer koli vidi tveganja,” je o tem dejal minister Židan. Na vprašanje medijev, kakšna tveganja vidi komisija, pa je odgovoril, da se Hogan o tem danes ni izjasnil.

Židan je ob tem izpostavil, da so se o vprašanju zaščite terana že posvetovali z več pravniki in tudi z nekaterimi državami, na primer Francijo, ter napovedal, da se bodo posvetovali še z nekaterimi drugimi državami in da nameravajo naročiti tudi študijo pri evropsko priznanem strokovnjaku iz Nemčije. “Verjamemo v naše pravne argumente in verjamemo, da jih bo komisija tokrat natančno preučila ter ravnala transparentno in v skladu s pravnim redom,” je poudaril Židan. Komisar Hogan po ministrovih besedah danes ni imel negativnega stališča, sama zadeva teran ga je zelo zanimala in prisluhnil je slovenskim argumentom.

V teh argumentih je Židan med drugim izpostavil, zakaj je teran za Kras tako zelo pomemben – da je to sicer skoraj butična proizvodnja, milijon litrov od slabih sto milijonov litrov vina, ki se proizvedejo v Sloveniji, vendar je del slovenske tradicije in kulture; kraška planota, 600 hektarjev, pa od tega živi. Na vprašanje medijev, ali komisija predlaga kakšen kompromis, je Židan odgovoril, da v tem trenutku ni potrebe po kakršnem koli kompromisu, in ponovil, da ne gre za postopek vpisovanja nekega proizvoda na seznam zaščitenih proizvodov, temveč je to zadeva, ki je s stališča Slovenije zaprta.

Zaščita terana je s slovenskega vidika po ministrovih besedah “vodotesna”. “Ko bomo dobili dodatna pravna vprašanja, se jih veselimo in bomo na njih zelo argumentirano odgovorili,” je poudaril Židan in dodal, da vprašanja komisije pričakuje v nekaj tednih. Minister Židan je v pogovoru s komisarjem izpostavil tudi to, da pri njunem srečanju ne gre za pogovore dveh pristojnih za kmetijstvo, komisarja in ministra, temveč se Evropska komisija pogovarja s slovensko vlado, ter da bo o pogovoru in dogovoru v Bruslju obvestil tudi premierja Cerarja.

Zgodba o teranu se je znova razvnela v začetku prejšnjega tedna, ko je hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina po dvostranskih pogovorih s Hoganom v Bruslju slovensko stran presenetil z izjavo, da Hrvaška kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako “teran, hrvaška Istra”. Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

V Evropski komisiji razen omenjene skupne izjave za javnost zadeve niso želeli dodatno komentirati. Pred srečanjem pa so viri pri komisiji izpostavili, da se išče konstruktivna rešitev, ki bi upoštevala interese in skrbi vseh vpletenih strani ob popolnem spoštovanju zakonodaje EU. To sicer ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite kmetijskih proizvodov v EU. Zapletlo se je tudi pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška, in pri istrskem pršutu, ko se je na hrvaško vlogo pritožila Slovenija. V obeh primerih je bil dosežen kompromis, v prvem o prehodnem obdobju za Hrvaško, v drugem o skupni zaščiti.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/07/Židan-in-Hogan.jpg 1865 4152 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-07-23 12:22:012015-07-24 08:24:32Minister Židan: Bruselj bo preučil argumente Slovenije glede terana, želi pa še dodatna pojasnila

Minister Židan zadovoljen s potekom del v strunjanskem ribiškem pristanišču

17. julija 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v okviru obiska v slovenski Istri ogledal potek del ureditve ribiškega pristanišča v Strunjanu. Kot je pojasnil, je z videnim zadovoljen, ribiči pa bodo imeli po koncu del dobre priveze in pogoje za svoje delo. Minister Židan se je srečal tudi z morskimi gospodarskimi ribiči in obiskal družbo Vinakoper. Prav tako se je srečal z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom in tudi županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem.

Židan z županom Bossmanom na potir do Strunjana

Kot je po ogledu del v Strunjanu medijem navedel minister, gre za 866.000 evrov težko naložbo, ki se financira iz ribiškega sklada. “Zelo pomembno je, da se dela pravočasno končajo, tako da se lahko vloži zadnji zahtevek do konca letošnjega leta, da lahko mi potem denar v nekem sorazmerju refundiramo pri EU,” je dodal Židan.

Židan na ogledu školjčišča Strunjan

Zadovoljen je tudi piranski župan Peter Bossman, ki je poudaril, da imajo pri delih srečo z vremenom. Občina mora namreč do decembra pridobiti uporabno dovoljenje, da lahko dobijo povrnjen vložen denar. Sicer pa je izpostavil, da bodo z novim pristaniščem ribiči imeli boljše in bolj varne pogoje za delo. Po ureditvi razmer v Strunjanu jim tako v občini ostaja samo še ureditev območja Seče.

Židan z vodstvom Občine Izola

Občina bo za omenjeni projekt prejela do 866.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 722.000 iz Evropskega ribiškega sklada in 144.000 evrov iz državnega proračuna. Glede sestanka z ribiči pa je Židan povedal, da je danes dober dan, saj bodo objavili razpis za leto 2014, čez nekaj tednov pa bo objavljen še razpis za leto 2015, s čimer ribičem izplačujejo nadomestila.

Židan z ribiči

Na vprašanje o prevelikem številu dovolilnic in “popoldanskih” ribičih je Židan pojasnil, da so ribiči danes spraševali o možnosti, da bi država za ribištvo uvedla neki pavšal po vzoru katastrskega dohodka za kmetijstvo, na ministrstvu pa so se zavezali, da bodo o tem opravili razpravo s finančnim ministrstvom. Ribiči so ministra Židana vprašali tudi o možnosti, da bi zakonsko pravico do ribolova uredili v prid profesionalnim ribičem in ne t. i. hobi ribičem. Kot je pojasnil, so se dogovorili, da bodo ribiči pripravili svoj predlog, ki ga bodo nato na ministrstvu preučili.

Židan v kleti Vina Koper

V zvezi s polemiko okoli terana je minister poudaril, da je teran slovenska zgodba. “To je del naše identitete, nihče v Sloveniji na teranu ne more popustiti,” je komentiral hrvaško pobude o uvedbi izjeme za pridelavo vina pod imenom teran. Kot je spomnil, so od lanske jeseni Evropski komisiji poslali že sedem uradnih dopisov in pripravili dve študiji, prihodnji teden pa se bo minister na to temo srečal tudi s komisarjem, pristojnim za kmetijstvo in ribištvo, Philom Hoganom. Minister Židan od komisije pričakuje, da bo delovala transparentno in ščitila lastni pravni red. “Mi ne želimo škoditi Hrvatom, mi jim ničesar ne jemljemo,” je dodal.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/07/Židan-na-ogledu-pomola-v-Strunjanu.jpg 406 1019 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-07-17 15:30:412015-07-18 07:21:56Minister Židan zadovoljen s potekom del v strunjanskem ribiškem pristanišču
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Poslanski zakon Socialnih demokratov poenotil znanstvene in strokovne nazive ter Državni zbor27. januarja 2023 - 11:43
  • Državni zbor potrdil spremembe kazenskega zakonika glede »zločina iz sovraštva« in zakon o zaščiti žvižgačev27. januarja 2023 - 11:26
  • Za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije27. januarja 2023 - 11:25
  • Prakso zakonskih mankov na področju zaščite živali in tragičnih podob trpinčenih živali je potrebno prekiniti26. januarja 2023 - 15:19
  • Za nove zmage gospodarstva, turizma in športa ter za boljši regionalni razvoj24. januarja 2023 - 16:07
  • SD tudi v ponovnem odločanju ni podprla novele Zakona o finančni upravi24. januarja 2023 - 14:26
  • Matjaž Nemec na srečanju s srbskim zunanjim ministrom Dačićem24. januarja 2023 - 13:20
  • Matjaž Nemec podpisal mednarodno pobudo za prepoved trgovanja z izdelki, ki prihajajo z zasedenih ozemelj24. januarja 2023 - 12:59

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo