
Mija Javornik
podpredsednica SD
ZA vsem dostopno dolgotrajno oskrbo
Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno potreben in težko pričakovan; o tem se strinjamo vsi, ne glede na politične barve.
A še tako prepotreben zakon ni veliko vreden, če je neizvedljiv. To velja za zakon o dolgotrajni oskrbi, kakšnega je pripravila bivša – na volitvah poražena – Vlada. In ne, ni prav reči »bolje je imeti slab zakon, kot ne imeti zakona«, saj tudi če imamo 10 vlakov, nam brez tračnic ali strojevodij, vlaki ne koristijo.
Vladna Novela Zakona o dolgotrajni oskrbi ne ukinja rešitev, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe. Nasprotno; novela uvaja le zamik uporabe – da rešimo problem, ki so ga ustvarili predlagatelji sami.
Zato, ker je njihov zakon nedorečen, nedosleden, deloma celo neizvedljiv. Iz primera digitalnih bonov smo videli, kaj povzroči slabo pripravljen zakon.
Zato bomo 27. novembra glasovali ZA dolgotrajno oskrbo, ZA medgeneracijsko solidarnost in ZA dostojno starost.
Da bodo ob izvajanju zakona, ki ga je pripravilla nekdanja Vlada, težave, smo Socialni demokrati v prejšnjem mandatu jasno in glasno opozarjali. Opozarjali so tudi v javni zdravstveni blagajni, Skupnosti socialnih zavodov in v civilnodružbenih organizacijah, kot sta Združenje Srebrna nit in Ženski lobi Slovenije, pa tudi akademska socialna stroka in Mirovni inštitut. Na pomanjkljivosti zakona je opozarjala tudi pravna stroka. Ignorirali so vse.
Izvajanje zakona je problematično predvsem zaradi:
- krivično opredeljenih pogojev za priznanje pravic upravičenim do dolgotrajne oskrbe,
- neustrezne pravne podlage za financiranje dolgotrajne oskrbe,
- kadrovskih primanjkljajev izvajalcev dolgotrajne oskrbe in neizvršljivosti odločb ZZZS,
- nezmožnosti izvedbe pravno veljavnih »prevajanj« dosedanjih upravičencev v sistem dolgotrajne oskrbe,
- neurejenega ohranjanja drugih pravic s področja socialne varnosti in nedoseganja vzpostavitve enotnega sistema pravic,
- določb glede denarnih prejemkov,
- nedorečenega mirovanja pravic oskrbovalca družinskega člana,
- obsega oskrbe v institucijah,..
Zakon, ki ga noveliramo, je predvidel tudi popolnoma nov sistem ocenjevanja potreb novih uporabnikov in izdajanja odločb preko ZZZS (več tisoč), za katerega prejšnja vlada ni zagotovila financ.
Ironija.
Taisti pripravljalci zakona, ki smo jih opozarjali na pomanjkljivosti zakona, zahtevajo referendum na novelo, ki rešuje ravno tiste probleme, ki so jih ustvarili sami in katerih reševanje so prepustili zdajšnji vladi.
Zaradi ignorance prejšnje Vlade imamo neizvedljiv zakon brez zagotovljenega sistemskega vira financiranja in brez jasno opredeljenih pravic, storitev ter njihovega obsega.
Zdajšnja Vlada je tako morala preprečiti povišanje cen oskrbnin, razbremeniti vse, ki so jim, kljub opozorilom, naložene nerazumne obveznosti, reševati kritične kadrovske stiske v domovih starejših občanov, socialno varstvenih zavodih, centrih za usposabljanje, varstveno delovnih centrih.
Dolgotrajna oskrba mora biti javna služba. Ne sme biti podvržena ustvarjanju dobičkov izvajalcev. Preprečiti moramo privatizacijo in tržno naravnanost storitev dolgotrajne oskrbe tako, da oblikujemo javno mrežo dolgotrajne oskrbe, ki je zakon ne opredeljuje. Če bi pristali na izvajanje že sprejetega zakona, bi povzročili nepovratno škodo tako izvajalcem kot uporabnikom dolgotrajne oskrbe.
Opozarjali smo, da bo enoletno prehodno obdobje prekratko za pripravo in uvedbo potrebnih sprememb. S sprejemom devetih pravilnikov, ki bodo natančneje opredelili pravice uporabnikov in izvajanje zakona, je zamujala že prejšnja vlada.
Če na referendemu ne glasujemo ZA, bo moral ZZZS izdajati negativne odločbe za številne, ki pravico do dolgotrajne oskrbe sedaj imajo. Zakon kot osnovni pogoj za upravičenost do dolgotrajne oskrbe namreč predvideva zavarovalno dobo vsaj v 2 od zadnjih 3 let. Kaj to pomeni v praksi? Zakon v veljavo z 18.1.2022 + 2 leti (pogoj) = 1.1.2023 nihče ne bo izpolnjeval osnovnega pogoja: lastnosti zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ta pogoj bi bil po veljavnem zakonu izpolnjen šele z 18.1.2024.
Mnogo je problemov z zakonom iz časa nekdanje vlade: zagotavljanje kadrov, pomanjkljivo opredeljene storitve s prekratkim časom za izvedbo in premajhno pogostostjo; predvidena višina kritja stroškov ne pokrije celotne cene storitev; niso zagotovljeni ustrezni pogoji za vzpostavitev sistema izvajanja dolgotrajne oskrbe pri ZZZS kot so pravna podlaga, finančna sredstva in ustrezni kadri.
Politiko moramo vrniti tja, kjer mora biti – v pripravo izvedljivih ukrepov v javno dobro. Dolgotrajna oskrba je nujen solidaren projekt. Je eden najtežjih projektov, zanj bo treba zagotoviti več sto milijonov evrov letno, vsako leto. Zato je nujno, da projekt izpeljemo prav; da izvajanje zakona zamaknemo za eno leto dokler ga ne popravimo po meri ljudi.
Ne smemo dopustiti privatizacije sociale in zdravstva; ne tudi zaslužkom na račun starejših in črnemu trgu. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh. In omogočanje dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja, za nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Od naše skupne sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in izboljšanja države blaginje je odvisno, ali bomo zmogli zares nasloviti ključne probleme časa.
ZA družbo po meri ljudi.
Preberi še:

dr. Aleksander Jevšek: Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila

Marko Koprivc na spominski svečanosti Pristava 2023: Za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost
