Socialni demokrati smo v sodelovanju s TAM-TAM Inštitutom izvedli natečaj za oblikovanje plakata ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Gre za dan ozaveščanja o ekonomski, politični in socialni enakopravnosti ter dosežkih mednarodnega gibanja za enakost žensk. Nagrajena dela na družbeno kritičen način opozarjajo na položaj žensk v današnjem času ter na kreativen način mobilizirajo politične zahteve za doseganje enakosti spolov.
Le družba enakosti je lahko pravična in uspešna družba, zato:
Zahtevamo pariteto žensk in moških pri družbenem odločanju na vseh ravneh družbe, konkretno v izvršni in zakonodajni oblasti, v organih odločanja v gospodarstvu, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih in civilnih oblikah združevanja ljudi (društva, zavodi, ustanove).
Zahtevamo odpravo stereotipov glede tradicionalne vloge žensk, ki naj službi moškemu pri izvajanju njegovih nalog ter skrbi za družino.
Zahtevamo ničelno toleranco do nasilja nad ženskami (fizičnega, spolnega, psihičnega, ekonomskega) in do vseh dejanj, ki ohranjajo neenakost v družbi.
Zahtevamo enako ekonomsko neodvisnost žensk in moških, odpravo plačnih vrzeli, enako plačilo za delo enake vrednosti, prevrednotenje plačevanja zaposlenih v feminiziranih poklicih in pristop k reševanju revščine pri samohranilkah, samskih ter starejših ženskah.
David Fartek, umetniški direktor, Herman & partnerji, predsednik žirije
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec
Andreja Katič, predsednica Ženskega foruma SD
Boštjan Hrovatin, direktor Fini mediji
Sanja Radaković, umetniška direktorica, Agencija prvi.prvi
»Tokrat imamo med zmagovalci štiri nagrajence, kar kaže na tesen boj idej. Intenziven boj pa žal poteka tudi na področju, ki ga plakati tematsko osvetljujejo; 8. marec ni samo stvar preteklosti, ampak je še kako relevanten tudi danes, ženske so se še vedno primorane bojevati za enakost. Kar se mi zdi nezaslišano je, da se to percipira kot ‘njihov’ boj, ne boj celotne družbe. Veselim se dne, ko to ne bo več boj, ampak zmaga.«
David Fartek, predsednik strokovne komisije
Ženski forum Socialnih demokratov je prva organizirana ženska politična organizacija v demokratični Sloveniji. Nastal je iz nujnosti, da v pluralni družbi močan glas za svoje pravice, kot tudi poglede na družbo, izzive in rešitve, oblikujemo in izražamo tudi ženske.
Socialne demokratke in Socialni demokrati smo v svoji zgodovini, kot prepoznavni del naprednih koalicij s civilno družbo, stroko in širšo javnostjo nanizali številne dosežke za izboljšanje položaja in možnosti žensk: krepitev volilne pravice žensk z uveljavitvijo zakonskih kvot, zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter svobodno odločanje o rojstvu otrok, merjenje plačne vrzeli, vztrajno zavračanje vseh poskusov okrnitve spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ohranitev brezplačne hormonske kontracepcije kot pravice iz zdravstvenega zavarovanja in gibanje za krepitev javnega zdravstva, prizadevanja za uveljavitev zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, sprememba redefinicije posilstva in spolnega nasilja po modelu ‘Samo ja pomeni ja’ ter akcije proti nasilju nad ženskami, spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, koraki za odpravo menstrualne revščine…
A ostajajo pomembne neenakosti. Socialna demokracija si prizadeva za korenite družbene spremembe. Resnično enakost med moškimi in ženskami moramo še zgraditi.
Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti za ženske in moške je naša prioriteta.
Priča smo vrzeli med plačami žensk in moških za enako opravljeno delo, kar posledično povečuje tudi vrzel v pokojninah. Slovenija se pri plačni vrzeli med spoloma sicer uvršča pod povprečje EU, a se je ta pri nas med vsemi članicami EU od leta 2010 najbolj povečala (UMAR, 2020). Od leta 2010 se je v Slovenija plačilna vrzel v povprečnem mesečnem zaslužku skoraj podvojila (EIGE 2020).
Potrebni so jasni koraki naprej. Delodajalci bi morali objavljati podatke o plačah za isto delo po spolu. Potrebujemo prevrednotenje plačevanja zaposlenih v feminiziranih poklicih, gre za strokovne delavke v vzgoji in izobraževanju ter delavke s srednješolsko ali nižjo izobrazbo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. To so posameznice, ki bodo prevzemale največ skrbi za naraščajoče potrebe v starajoči se družbi.
Prihodnost pred nas postavlja vprašanja kako zagotoviti dostojno delo, odpraviti prekarnost predvsem mladih žensk v kulturi, kako zagotoviti delavske pravice, primerne razmeram današnjega časa, kjer se zavzemamo tudi za pravico do odklopa. Prepričani smo, da je potrebno to reševati s partnerskim socialnim dialogom, kjer se uravnoteži moči med kapitalom in delom.
Socialna demokracija ne pristaja na pričakovanja glede tradicionalnih delitev gospodinjskega in skrbstvenega dela, ki ga v večini še vedno prevzemajo ženske. To poglablja vseživljenjske razlike na trgu dela, v zasebnem in javnem življenju.
Zdravstvena kriza in z njo splošna družbena kriza povzroča posledice tako na posamezniku kot na družbi kot celoti. Največji davek plačajo najbolj ranljive skupine. Med njimi tudi ženske. Prevzele so največ neplačanega skrbstvenega dela in poskušale uklajevati zasebno in poklicno življenje, ko se je družba zapirala se je razširilo nasilje v družini. Vendar je vsaka družbena kriza tudi priložnost za bolj demokratično porazdelitev družbene moči.
Socialne demokratke in Socialni demokrati vidimo zato tudi koristi 32-urnega delovnega tedna kot korak k pravičnejši družbi z večjo izenačeno vlogo spolov pri gospodinjskem in skrbstvenem delu, močnejše skupnosti z več časa za ustvarjanje odnosov, skrbi za otroke, starejše in invalide, boljše duševno in fizično zdravje z več časa za prosti čas, družino in vseživljenjsko učenje.
Enakost je tako demokratična, kot gospodarska nujnost. A po EIGE indeksu o enakosti spolov 2021 so neenakosti med spoloma najbolj izražene prav na področju (ekonomske) moči, kjer je delež članic uprav v največjih družbah, ki kotirajo na borzi, v nadzornem ali upravnem odboru, zgolj 24%.
S povečanjem raznolikost ne zadostimo le pravičnosti, temveč s tem dosegamo tudi boljše poslovne rezultate. Enakovredno sodelovanje ženk in moških v procesih odločanja je tako demokratična, kot gospodarska nujnost. Učinkovito upravljanje človeških virov je najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti gospodarstva. Če se pri imenovanjih na odločevalske položaje v gospodarstvu ta kadrovski potencial tudi v prihodnje ne bo primerno izrabljal, kvalificirani človeški viri ne bodo mogli doseči optimalnega izkoristka.
Ustrezna zastopanost žensk v nadzornih in poslovodnih organih pozitivno vpliva na upravljanje družbe, saj se, zaradi bolj raznolikega in kolektivnega mišljenja, drugačnih slogov vodenja, ipd. izboljšata uspešnost vodstvene skupine in kakovost odločanja. Obstaja pozitivna koleracija med uravnoteženo zastopanostjo spolov na najvišji vodstveni ravni ter finančno uspešnostjo in dobičkonosnostjo družbe. Prispeva tudi k ugledu gospodarskih družb in vpliva na splošno javno dojemanje teh družb. Ima pozitiven učinek tudi na odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju in plačilu.
Največji napredek so v Evropi naredile države, ki so uveljavile zakonske ukrepe na tem področju, razmišljale o obveznih okvirih za uravnoteženo zastopanje in imele o tej temi intenzivne javne razprave. V programu Nov začetek – Program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030 se Socialne demokratke in Socialni demokrati zavezujemo k nadaljevanju vseh postopkov dejanskega uveljavljanja enake zastopanosti spolov tudi v organih odločanja gospodarskih družb in v drugih javnih institucijah na vseh ravneh. V ta namen smo v javno razpravo dali osnutek Zakona o ukrepih za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v organih odločanja.
Revščina najbolj ogroža starejše ženske. Pod pragom tveganja revščine je leta 2021 živelo 254.000 oseb, kar je 11.000 oseb več kot leta 2019. Med 254.000 osebami je bilo 97.000 upokojenih oseb in med njimi dve tretjini žensk. To tveganje je nad povprečjem EU in se s starostjo le še povečuje, v razponu deset let za več kot pet odstotnih točk. Epidemija je položaj starejših še poslabšala.
V Sloveniji prejemajo ženske v povprečju za 17, 8% nižje pokojnine kot moški. To kaže na celoto družbenih, socialnih in ekonomskih razlogov, ki v celotnem življenjskem obdobju dokazujejo nepreseženo neenakost spolov. Socialne demokratke in Socialni demokrati hočemo zagotoviti družbo večje enakosti in solidarnosti med generacijami, kjer pogojev življenja ne določa spol. Varno starost bomo dosegali tudi z dolgoročno vzdržnostjo socialnih sistemov in dostopno dolgotrajno oskrbo.
Ni socialne demokracije brez močnih vrednot. Enakost ima za nas tri elemente: enakopravnost, enakovrednost in enake možnosti.
Enakost spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti spolov. Ne temelji na zanikanju, ampak na sprejemanju razlik in drugačnosti med ženskami in moškimi ter enakem vrednotenju ter razlik in različnih družbenih vlog. Ko govorimo o enakosti, govorimo o enaki vrednosti posameznika ali posameznice kot delu družbe kot celote. O enakih zahtevah glede pravnega obravnavanja v družbi, o enakih možnosti udeležbe pri upravljanju javnih in zasebnih zadev ter enakih možnosti pri porazdelitvi družbenih dobrin. Dandanes sta pravno ženska in moški enakopravna, pravno priznana kot enaka, imata enake pravice, diskriminacija na podlagi spola pa je prepovedana.
A do resnične družbene enakosti, tj. politične, ekonomske in socialne enakosti, je pot še dolga. Socialne demokratke in socialni demokrati hočemo, da 8. marec ni samo dan želja, ampak naj služi kot spomenik dosedanjim izborjenim pravicam in navdih za naš nadaljnji boj za enakost spolov.
Enakost spolov ni le žensko vprašanje, gre za družbeno vprašanje. Le družba enakosti je lahko pravična in uspešna družba. Socialne demokratke in Socialni demokrati verjamemo v družbo, kjer so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, imajo enak položaj in enake možnosti za uživanje vseh pravic in razvoj osebnih potencialov, s katerim prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj.
Ženske pravice razumemo kot integralen in neločljiv okvir univerzalnih človekovih pravic. Pravica je za vse ali pa je ni. Zato so vsa prizadevanja za zmanjšanje neenakosti med spoloma dejansko prizadevanja za zmanjšanje neenakosti v družbi nasploh. Zagotavljajo napredek za družbo kot celoto. Naše skupne uspehe moramo graditi uravnoteženo in povezano.
Enakost je za Socialne demokrate še posebej pomembna v času, ko podnebne, okoljske, tehnološke, gospodarske in politične spremembe določajo nove zakonitosti za daljša časovna obdobja.
Ženske moramo opolnomočiti, da številčenje zahtevajo glas v medijskem prostoru. Opozarjati moramo na nujnost pluralnih mnenj v demokratični družbi, ki vključuje tudi ženske perspektive. Zavzemamo se za enako vključevanje žensk v pomembnih javnih razpravah ter v medijskih nastopih. Svoboda in neodvisnost medijev sta podstat naših prizadevanj.
Po ugotovitvah projekta Global Media Monitoring Project, ki od leta 1995 spremlja zastopanost žensk v svetovnih medijih, bo trajalo 70 let, preden bomo brez aktivnih sprememb dosegli enakost spolov v medijih. Podatki v zadnjih dveh desetletjih kažejo skoraj nespremenjeno sliko, in sicer da medijski prostor še vedno ni vključujoč za ženske. V slovenskih tiskanih medijih in televiziji ženske od leta 2014 v povprečju predstavljajo med 20 in 30 odstotkov sogovornic oz. sogovornikov.
Razlog za slabo zastopanost žensk v javni sferi so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote, tudi pomanjkanje žensk na položajih moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo o gostjah in gostih v studiju, ipd.
Pravica žensk do odločanja o lastnem telesu je človekova pravica. Socialne demokratke in Socialni demokrati se jasno zavzemamo za krepitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno za krepitev pravice do splava.
Možnost odločitve ženske za legalen, varen in dostopen splav je pomemben element enakosti spolov. Država je dolžna zagotavljati možnosti do uresničevanja te svoboščine in ustvarjati razmere, ki omogočajo ljudem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Število splavov v Sloveniji skozi leta upada, skozi desetletje se je prepolovilo, prav zaradi informiranja, izobraževanja in stalne skrbi za dostop do varnih, učinkovitih, cenovno dostopnih in strokovnih načinov načrtovanja družine, ter krepitve spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.
Proti omejevanju teh pravic, kot jih vidimo na Madžarskem in Poljskem, se borimo proaktivno. Potrebno se je družbeno angažirati, osveščati in izobraževati. Kot družba bi sicer morali ustvarjati vse pogoje, da bi bila potreba po splavu nizka, v čemer vidimo močno vlogo države blaginje. Posebne ukrepe je potrebno nameniti ranljivim skupinam žensk ter ženskam z nizko socialno in ekonomsko varnostjo. Lani smo dosegli znižanje davka na dodano vrednost za menstrualne higienske pripomočke. V okviru akcije »Vsak dan je 8. marec« ozaveščamo o pomenu enakih možnosti za ustrezno higieno v času menstruacije ter predlagamo uvajanje pripomočkov v javnih izobraževalnih ustanovah. Preko javnih razprav opozarjamo tudi, da je kar 200.000 žensk mlajših od 15 let, brez ginekologa na primarni ravni, ter da so bile storitve spolnega in reproduktivnega zdravja v času epidemije omejene, prihaja do motenj pri dostopu do osnovnih zdravstvenih storitev. Krepitev preventive reproduktivnega zdravja in ginekološke dejavnosti na primarni ravni so ukrepi programa Drugače.
Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam. Socialni demokrati smo že leta 2019 sprožili iniciativo, da se 8. marec razglasi za državni praznik. Pri tem iščemo širše politično soglasje in k iniciativi pozivamo tudi civilnodružbene organizacije.
Vsak dan je 8. marec. Vsak dan potrebujemo pravično plačilo za opravljeno delo, priznanje dosežkov, možnost odločanja o lastnih telesih in njegovo nedotakljivost ter večjo zastopanost in moč na vseh nivojih in področjih odločanja.
Vsak dan je 8. marec. Ker si vsak dan prizadevamo za enakost, za svobodo, za solidarnost. Vsak dan smo proti lažem, nasilju in vojni. Vsak dan živimo svoje vrednote.
Bolj kot kadarkoli prej, svet danes potrebuje znanost in znanost potrebuje ženske.
Število doktoric v zadnjem obdobju narašča hitreje kot število doktorjev, vendar so na najvišjih akademskih položajih ženske v manjšini, plače znanstvenic so nižje, obstaja horizontalna segregacija, ki se kaže v neenakomerni porazdelitvi spolov. Težave strokovnjakinj in raziskovalk so podobne in neodvisne od znanstvene vede, pogosto se soočajo z ovirami pri napredovanju zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
V javnih raziskovalnih institucijah je nujno vključevati oba spola na vseh ravneh. Z ženskami na vodstvenih položajih, večjim številom redno zaposlenih raziskovalk, profesoric in ženskih vodij raziskovalnih skupin, moramo mladim dekletom biti vzor. Da jih spodbudimo, da se odločajo za bolj zaposljive in perspektivne poklice, kjer jim bodo v prihodnje odprte številne priložnosti. S prepoznavanjem osebnega potenciala žensk in moških prispevamo k inovacijskemu preboju ter omogočamo enake koristi od rezultatov, ki jh ta razvoj prinaša.
Ideje vseh, ne glede na spol, morajo biti slišane in pravično zastopane. Prizadevanja za večjo vključenost ljudi v odločanje ter uravnoteženo zastopanost vseh zahtevajo drugačno politiko, drugačno kulturo dialoga in sodelovanja, drugačen način vodenja.
Slovenija se pri uveljavljanju politične moči in enakopravnosti žensk v odločanju o javnih zadevah ne giblje po krivulji zanesljivega vzpenjanja, ampak velikih osilacij in stagnacije povsod, kjer posebni spodbujevalni ukrepi niso bili sprejeti. To velja za sestavo vlade, vodenje ministrstev, pri volitvah županj in županov, v organih upravljanja v javnih in zasebnih institucijah, podjetjih in družbah.
Za doseganje družbene enakosti je pomembna tudi enaka pasivna volilna pravica žensk in moških, že uzakonjene kvote za kandidatne liste namreč ne morejo učinkovati zaradi posebnosti volilnega sistema, tudi drobljenja političnega prostora. Slovenijo želimo voditi z zgledom, zato uveljavljamo načelo paritete za izvoljiva mesta na kandidatnih listah za prihajajočih volitvah. Trudili se bomo tudi za potrebno politično soglasje, s katerim bi pariteto uzakonili.
Za enakost v političnem prostoru se moramo odločno postaviti tudi proti sovražnemu govoru. Naperjen je predvsem ženskam v javnem prostoru in ga kot takega zato razumemo kot nasilni instrument, ki ohranja družbeno neenakost. Ne smemo dopustiti, da se neovirano širi ter uveljavlja v prostoru javne razprave. Odločno se moramo zavzeti za spoštljivo komunikacijo, upoštevajoč svobodo govora, z ostrim obsojanjem sovražnega govora in razkrinkavanjem lažnih novic.
