#mnenja
dr. Aleksander Jevšek: Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila
Širok je duh in odprto je srce Prekmurcev. Kot so široke in odprte prekmurske ravnice.
Marko Koprivc na spominski svečanosti Pristava 2023: Za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost
Ko vidim, da z ramo ob rami stojim z vsemi vami tukaj na Pristavi, kot ob številnih obeležjih širom Slovenije, z vsemi, ki se strumno, s pesmijo, spominsko besedo in polni zanosa spominjamo dogodkov izpred več kot sedemdesetih let, nimam skrbi. Da nas je dedičev resnice o veličastnem narodnoosvobodilnem boju preveč in da smo preveč ponosni in tovariški, da bi nas bilo lahko preglasiti.
Jevšek: Ko se ozremo nazaj, smo lahko ponosni. Ko razmišljamo o prihodnosti, moramo biti ambiciozni in pogumni.
Danes je naša država del Evrope, ki želi sodelovanje, si prizadeva za skupne vrednote in zna živeti z razlikami. Smo člani Evropske unije, zveze Nato in številnih mednarodnih institucij. Znova bomo člani varnostnega sveta OZN. Smo del razvitega sveta z relativno visoko kakovostjo življenja. Živimo v eni najbolj varnih držav sveta.
Tanja Fajon: Mandat Sloveniji za izgradnjo pravičnejše mednarodne skupnosti
Počaščena sem, da lahko kot ministrica za zunanje in evropske zadeve Slovenijo predstavljam kot napredno, odprto in svobodno družbo ter kot zanesljivo članico mednarodne skupnosti. Vse to pozitivno vpliva tudi na našo prepoznavnost na gospodarskem in kulturnem področju, z odpiranjem vrat slovenskemu gospodarstvu ter pridobivanjem novih partnerstev in prijateljev. Skupaj gradimo na globalni ravni močno in v mednarodnem prostoru spoštovano Slovenijo.
mag. Boris Sovič ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor: Spoštovanje, zaupanje in ponos
Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa. Iskrene čestitke ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor, dnevu, ki ne razdvaja, temveč povezuje v spominu na prehojeno pot v obrambi domovine. Najboljše želje za razvoj naše domovine Slovenije in tudi Univerzitetnega mesta Maribor.
dr. Jernej Štromajer: Dan upora proti okupatorju prikazuje tudi naša prizadevanja za nov, boljši in pravičnejši svet
Dan upora proti okupatorju prikazuje tudi naša prizadevanja za nov, boljši in pravičnejši svet. Prikazuje borbo, da se razbije krivičnosti sveta in borbo za družbo, kjer bosta vladala pravičnost in solidarnost. Da lahko živimo pod svobodnim soncem.
Neva Grašič: Čez mavrico do sosednje Madžarske
V razvoju evropske integracije je tožba proti Madžarski izjemen korak. In Slovenija je tokrat na pravi strani mavrice.
Luka Goršek: Ko začnejo umirati čebele in ribe, bo naslednji na vrsti človek
22. marec je svetovni dan voda. Morda je ravno ta dan primeren, da še posebej opozorimo na podnebno krizo in uničevanje živalskih habitatov. Ko govorimo o podnebni krizi, vedno pogosteje omenjamo podnebne spremembe, žal pa se premalokrat zavedamo ali dotaknemo posledic neukrepanja. Razlog za to je morda občutek, da so te posledice še daleč stran in da se bodo s tem ukvarjale generacije za nami. Vendar temu ni tako.
Damijan Zrim: Naj zavlada mir
Konfliktu še ni videti konca. Upajmo, da se bo vojna končala za pogajalsko mizo in mirovno pogodbo, da se ne konča kot še eno konfliktno območje, ki bo leta zaposlovalo in ogrožalo ves svet. Takih poznamo ogromno. Vedno nastradajo nedolžni ljudje. Nepregledne množice preminulih. Pogum in hrabrost Ukrajincev sta izjemna. Slava Ukrajini! Naj zavlada mir!
Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?
Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno.
ZA odzivno in učinkovito vlado
Slovenija je zaradi pogostih blokad precejšnja zamudnica glede sodobne organiziranosti vlade, novi zakon o vladi pa bo Slovenijo končno postavil na zemljevid držav, kjer se izvoljene vlade ukvarjajo s sedanjostjo in zlasti s prihodnostjo, ne pa s preteklostjo. Izzivov 21. stoletja namreč ni mogoče reševati z organiziranostjo vlade po vzoru 20. stoletja. Zato na referendumu glasujte trikrat ZA!
ZA vsem dostopno dolgotrajno oskrbo
Ne smemo dopustiti privatizacije sociale in zdravstva; ne tudi zaslužkom na račun starejših in črnemu trgu. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh. In omogočanje dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja, za nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Od naše skupne sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in izboljšanja države blaginje je odvisno, ali bomo zmogli zares nasloviti ključne probleme časa. ZA družbo po meri ljudi.
ZA neodvisno in kritično RTV SLO
Drage sodržavljanke, dragi sodržavljani. Socialni demokrati bomo glasovali za svobodno, neodvisno, strokovno in gledalcem prijazno RTV Slovenija. Pridružite se nam. Gremo skupaj naprej.
Sašo Miklič: Objektivne časovne cene kot sredstvo za stabilizacijo tržnih cen
Naj podam za zaključek še tale predlog. Za nas kot človeštvo (in tudi za nas socialiste in demokrate) bi bilo dobro, da začnemo končno preizpraševati svojo dominantno tržno cenilno metodologijo, ker drugače nam bo okolje (in tudi volilno okolje) samo izstavilo račun.
Matjaž Han: Skupaj gradimo gospodarstvo prihodnosti
Skupaj moramo zgraditi gospodarstvo 22. stoletja. Skupaj moramo okrepiti gospodarstvo skozi zeleno in digitalno transformacijo. S tem bomo dvignili dodano vrednost gospodarstva, izboljšali plače zaposlenih in prispevali k splošni blaginji ter boju proti podnebnim spremembam.
dr. Jernej Štromajer: »Ka Ora, Ka Ako« ali kako na Novi Zelandiji urejajo brezplačno šolsko prehrano
Ena glavnih predvolilnih točk Socialnih demokratov na letošnjih parlamentarnih volitvah je bila brezplačna šolska prehrana za vse. Gre za ukrep, ki najbolj pomaga družinam in srednjemu razredu ter poskuša doseči dvig družbenega standarda. Sledi preprostemu cilju, da v Sloveniji 21. stoletja ne sme biti lačnih otrok. Za ta ukrep smo se uspešno pogajali in ga zapisali v koalicijsko pogodbo.
Matjaž Han: Slovensko gospodarstvo bomo uspešno pripeljali čez energetsko krizo. Moramo ga!
S takšnim tempom in izjemnim angažmajem vseh deležnikov bomo naše gospodarstvo pripeljali tudi čez čeri energetske krize. V na videz nerešljivo enačbo smo namreč posegli s sodelovanjem in hitrim ukrepanjem. Pogumno naprej!
Damijan Zrim: Ali prostovoljno gasilstvo kliče na pomoč?
Gasilstvo ni ideološko vprašanje. Gasilstvo je način življenja. Če ga želimo obdržati v takšni oziroma še boljši kondiciji in strukturi, je potrebno drugače pristopiti. Ideje o ekonomskih prijemih v zadnjem obdobju ne bodo dobro vplivali na to našo lepo tradicijo. Vsak izmed nas gasilcev se zaveda, da se pomoči in solidarnosti ne da kupiti. To smo pripravljeni braniti do konca.
dr. Jernej Štromajer: Laburistični strel v koleno
Zadnje tedne in mesece Veliko Britanijo pretresajo politični škandali ter počasen in za vladajočo konservativno stranko boleč konec vladavine odhajajočega predsednika vlade Borisa Johnsona. Po njegovem odstopu so torijci začeli postopek izbire novega strankarskega voditelja in predsednika vlade. Izbor je za konservativce izredno boleč; na površje je priplavala vsa politična nesnaga posledic njihove neprekinjene več kot desetletne vladavine na Otoku.
Matjaž Nemec: Namesto, da Evropska komisija spreminja zemljevid zelene Evrope do 2050, naj raje pripravi operativni načrt za soočanje z energetsko krizo
Evropska unija (EU) si je zadala jasen cilj: EU naj do leta 2050 postane ogljično nevtralna družba. V novih okoliščinah energetske krize moramo najti primerna orodja za realizacijo zelenih politik ter hkrati zagotoviti ukrepe blaženja posledic krize. Način izpolnjevanja tega cilja, kot si ga je z umestitvijo jedrske energije in plina v taksonomijo zelenih virov zadala Evropska komisija (EK), žal ni prava pot.
dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice
Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti
Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz
Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
Marko Sjekloča: Strateške zmote Rusije
Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.
