Z novim konceptom regionalnega razvoja do močnih regij in močne Slovenije

Kot minister za kohezijo in regionalni razvoj ter nekdanji župan sem prepričan, da je naša država tako močna, kot so močne njene regije. Skladen razvoj regij bi zato moral biti jasna in močna politična odločitev, podprta s konkretnimi ukrepi.

Kako si predstavljam skladen regionalni razvoj?

Tako, da imamo v vseh 12 razvojnih regijah zagotovljena delovna mesta z visoko ali vsaj višjo dodano vrednostjo za tamkajšnje prebivalce v polmeru 35 kilometrov od njihovega doma in to v okolju, ki je zeleno, varno in ponuja visoko kakovost življenja.

S skladnim regionalnim razvojem želimo omogočiti primerljivo kakovost življenja vsem prebivalcem ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. To je po mojem prepričanju bistvo regionalnega razvoja in tudi družbene pravičnosti.

Aktualni podatki žal še vedno kažejo, da je naša država močno centralizirana. Osrednja Slovenija je po BDP na prebivalca v standardu kupne moči močno nad povprečjem EU, trenutno je na ravni Nizozemske, medtem ko je denimo Pomurje na ravni Bolgarije, Zasavje kot najmanj razviti del pa na ravni Srbije. Kljub vlaganjem v t.i. obmejna problemska območja, se nekatera območja soočajo z razvojnim zaostankom pa tudi z demografskimi težavami, saj se mladi v iskanju priložnosti za delo in boljše življenje selijo v mestna središča.

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj smo pripravili spremembo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bi vpeljal nov koncept regionalnega razvoja oz. regionalni razvoj 2.0. Cilj zakonskega predloga ni zaustavljati razvitih regij, ampak pomagati manj razvitim pri razvojnem dohitevanju in doseči skladen razvoj celotne države.

Osnutek zakona, ki je že koalicijsko usklajen in bo šel v kratkem v javno obravnavo, prinaša več samostojnosti za razvojne regije. Te naj bi dobile več finančne samostojnosti, želja pa je, da se postopoma tudi večji del proračunskih sredstev za izvajanje akcijskega programa preusmeri k regijam. Bo pa poraba teh sredstev uokvirjena s cilji izvajanja evropske kohezijske politike. Kohezijske regije bi lahko ustanavljale tudi lastna predstavništva v Bruslju, da bi tako lažje prišle do sredstev, ki jih Evropska komisija razdeljuje centralno.

Pomembna novost je sprejem strategije skladnega regionalnega razvoja, ki mu bo sledil akcijski program. V njem bi opredelili tako sektorske projekte oz. programe po regijah, ki bi jih določili na ravni države, kot konkretne razvojne ukrepe, ki jih bodo v sodelovanju z vladnimi resorji opredelile regije glede na lastne specifične razvojne potrebe in prednosti.

Ko govorimo o skladnem regionalnem razvoju, ne smemo pozabiti dveh premogovnih regij, ki sta v procesu prestrukturiranja. Gre za Zasavje in Savinjsko – šaleško regijo. Za slednjo pripravljamo tudi zakon o prestrukturiranju, ampak to je že druga zgodba. Pomembno je, da premogovnih regij zaradi zelenega prehoda ne pustimo zadaj, temveč da bo to za sedanje in bodoče generacije priložnost; priložnost za nove zaposlitve ter za kakovostno in polno življenje v domačem kraju.