
mag. Boris Sovič
nekdanji župan MO Maribor
Pekre, 20. maj 2023
Spoštovanje, zaupanje in ponos
Izjemen razvoj Slovenije
Slovenija je danes mednarodno pravna država, članica Evropske unije, schengenskega območja, evrskega območja, sistema kolektivne obrambe, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Organizacije združenih narodov in številnih drugih mednarodnih organizacij.
Na mnogih področjih smo dosegli izjemni razvoj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo po letu 1991 povečali za 5,5 krat, in sicer iz 5.100 evrov na 28.000 evrov. Imamo eno največjih socialnih povezanosti v OECD. Število iskalcev zaposlitve je pod ravnijo leta 1990. Po kupni moči na prebivalca smo na 90 % povprečja Evropske unije. Naš potni list je po moči na 11. mestu na svetu (v 183 držav lahko vstopamo brez vizuma). Dosegamo odlične rezultate na številnih področjih, o čemer pričajo številni vrhunski dosežki na primer na področju znanosti, tehnologije, umetnosti in športa.
Spominski dnevi Maribora
Mestna občina Maribor ima štiri spominske dneve, ki simbolizirajo našo prehojeno pot: septembrski dan v spomin na škofa Antona Martina Slomška, ki je leta 1859 prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor; novembrski dan v spomin na generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je leta 1918 razorožil belo-zeleno gardo in utrdil oblast v mestu (ta dan je tudi državni praznik); aprilski dan v spomin na akcijo mariborskih domoljubov proti okupatorju, kar predstavlja tudi prvo uporniško akcijo na slovenskih tleh in majski dan v spomin na Pekrske dogodke, ko je tedanja Jugoslovanska ljudska armada obkolila 710. učni center Teritorialne obrambe.
Mariboru Slovenija ni bila podarjena
Mariboru Slovenija ni bila podarjena. Mariborčanke in Mariborčani smo si jo priborili z lastnimi močmi.
Z lastnim angažmajem meščanov je mesto pod vodstvom 8. mariborskega župana Othmarja Reiserja zagotovilo prostorske pogoje za škofijo. Tedanji načelnik mariborske Posojilnice dr. Franjo Rosina je zagotovil potrebna sredstva za delovanje in opremo vojaških enot pod poveljstvom generala Maistra. Tudi dom obrambne vzgoje v Pekrah, v katerem je z usposabljanjem leta 1991 začela prva generacija slovenskih nabornikov, smo zgradili sami, s sredstvi občank in občanov (so tudi objekt na Igu financirali občani okoliških občin?).
Kljub temu, da je bila v drugi svetovni vojni približno polovica zgradb porušena ali poškodovana, so kmalu po vojni že pripravljene fasadne plošče za Hutterjev blok odpeljali v mesto zahodno od Maribora (in jih še niso vrnili), drugi tir železniške proge do Šentilja pa odpeljali na jug (šele sedaj se gradi drugi tir, pa še to ne na celotni progi). Po osamosvojitvi kljub velikim pretresom v mariborskem gospodarstvu in s tem povezanimi socialnimi problemi brez zadržkov tukaj ustvarjeno akumulacijo v dravskih elektrarnah odvajajo drugam, niti sedeža enega od energetskih stebrov niso postavili tukaj, temveč tam, kjer ni nobene večje elektrarne.
Pekrski dogodki
Prva generacija nabornikov v samostojni Sloveniji se je usposabljala v dveh učnih centrih, v Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Zakaj je tedanja armada v občutljivem obdobju osamosvajanja za mesto konflikta s slovensko oblastjo izbrala Pekre in ne Ig?
Armada je napačno ocenila razpoloženje ljudi. Res smo bili pogosto kritični do potez tedanje vlade, še posebej zaradi njenega neustreznega ukrepanja ob dramatičnem poslabševanju gospodarskih razmer in izgubi številnih delovnih mest v Mariboru. No, kritični smo (bili) tudi do vsake vlade, če smo menili ali če menimo, da njeno ravnanje ni v korist razvoja tudi našega območja. V demokraciji je normalno, da prebivalstvo oblasti nastavlja ogledalo ter tudi, da je kritično do ravnanj oblasti, če meni, da je to potrebno. Pametna oblast bo hvaležna za upravičene kritike in tudi na tej podlagi izboljševala svoje delo. Bili smo seveda precej kritični do številnih potez tedanje vlade, vendar, to je bila naša, slovenska vlada, izvoljena s polnim mandatom na demokratičnih volitvah.
Armada je tudi pozabila, da že v II. svetovni vojni tukaj ni bilo takšne kolaboracije, kot zahodno od nas, kaj šele da bi bila v času osamosvajanja.
Pekrčani in Mariborčani leta 1991 nismo dogodkov spremljali v varnem zavetju domov in preko televizorja. Soustvarili smo veličasten odpor surovi oklepni vojaški sili. Veličina pekrskih dogodkov je v odločnem spontanem uporu prebivalstva in v motiviranih obrambnih, policijskih in civilnih strukturah ter medijih.
Vso priznanje in spoštovanje gre zato: občankam in občanom, nabornikom 1. generacije in njihovim starešinam, pripadnikom policije in teritorialne obrambe, pripadnikom civilnih struktur in podjetij ter novinarjem, za izjemno držo in izkazano visoko domovinsko zavest.
Spoštovanje si zaslužijo tudi veteranske organizacije. Prav v Pekrah so podpisale prvi sporazum o sodelovanju, ker jih združuje ljubezen do domovine, ki je bila izkazana v različnih časovnih obdobjih, v katerih so častno obranili našo domovino.
Veš Slovenija svoj dolg do Maribora?
Maribor je bil v prejšnjih režimih med najbolj razvitimi deli države. Sedaj ni tako.
Brezposelnost je polovico nad državnim povprečjem, investicije v osnovna sredstva so osmino, stanovanjska gradnja za četrtino in izdana gradbena dovoljenja za tri četrtine pod državnim povprečjem.
Manj razvita vzhodna kohezijska regija se razvija počasneje kot njena zahodna soseda. Večajo se regionalne razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca (iz 84 indeksnih točk leta 2010 na 94 indeksnih točk leta 2021). Dohodnina na prebivalca je v Mariboru 5 % pod povprečjem države in celo 18 % pod povprečjem mestnih občin.
Tisoči odhajajo na delo na sever, Slovenija pa ne uredi niti financiranja lokalne skupnosti. Mestna občina je zaradi neustreznega sistema podfinancirana, kar vpliva tudi na tukajšnji bivanjski standard.
Maribor je po osamosvojitvi razpadel na številne občine, število prebivalstva se je zmanjšalo skoraj za polovico. Sedaj pol manj prebivalstva pretežno z lastnimi sredstvi vzdržuje centralne funkcije za širšo regijo. Izračunani primerni obseg sredstev pa je za drugo največje slovensko mesto z vsemi njegovimi centralnimi regijskimi funkcijami in obveznostmi kar 10 % pod državnim povprečjem.
Maribor je v vseh zgodovinskih obdobjih vedel, kakšen je dolg do Slovenije. Veš Slovenija, kakšen je tvoj dolg do Peker, do Maribora? Zakon o Mariboru, edinem Župančičevem mejniku, ki je danes v Sloveniji, ki bi uredil položaj in odpravil podfinanciranje mestne občine, bi bil vsekakor začetni korak v pravo smer.
Dragoceno in krhko
59 let po Slomšku je Maister z odločno akcijo prevzel oblast v mestu. Zgolj 22 let za tem je bil Maribor že okupiran. 50 let za tem se je začela vojna za Slovenijo.
Jon Stewart je dejal, da je to, kar imamo, dragoceno in krhko. Avtoritarizem to lahko ogrozi. Ne gre za to, da se spremeni mišljenje ljudi, temveč da se spremeni način, kako voditelji vodijo. Že Voltaire je opozoril, da kdor lahko prepriča ljudi, da verjamejo absurdnosti, jih lahko prepriča tudi v počenjanje grozodejstev. Zato je pomembno, da bi tudi politika upoštevala Sokratova cedila: je res, je koristno, prinaša kaj dobrega?
Kdor res ljubi domovino, ne bo sejal sovraštva, ne bo potenciral, kar ljudi v njegovi domovini razdvaja, temveč to, kar imajo skupnega, kar jih povezuje. Kdor ima zares rad domovino, ne bo poglabljal razlik, ampak bo iskal skupne imenovalce. Kdor je domoljub, v svoji domovini ne more sovražiti vsaj polovico drugače mislečega prebivalstva. Kdor res iz srca ljubi svoj narod, v njem nima prostora za sovraštvo do drugih.
Naslednja bitka
Spominski dnevi govorijo tudi o dobljenih bitkah. Lepo je, da smo dobili dosedanje bitke, a vse je bilo zaman, če bomo izgubili naslednjo(e). Zato je pomembno, da vedno znova branimo demokracijo pred avtokracijo, krepimo svoje kreativne potenciale, spoštujemo načela pravne in socialne države ter zagotavljamo neodvisnost in kompetentnost različnih vej oblasti.
Slovenija geografsko ni prav velika. A Slovenija, v poštenem boju izborjena, ima velike potenciale, zato je pomembno, da spodbujamo in spoštujemo: izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in strpnost ter medsebojno razumevanje in sočutje
Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.
Iskrene čestitke ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor, dnevu, ki ne razdvaja, temveč povezuje v spominu na prehojeno pot v obrambi domovine. Najboljše želje za razvoj naše domovine Slovenije in tudi Univerzitetnega mesta Maribor.
Vse dobro vam želim.
Preberi še:

dr. Aleksander Jevšek: Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila

Marko Koprivc na spominski svečanosti Pristava 2023: Za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost
